Torek, 9. 4. 2024, 16.59
7 mesecev, 2 tedna
Šefi bolnišnic v Švici svarijo pred stečaji in trdijo: Vsega so krivi bolniki
Trije šefi švicarskih bolnišnic iz Biela, Chura in Badna so v intervjuju za švicarski SonntagsZeitung bili plat zvona glede švicarskega zdravstvenega sistema. Kot trdijo, imajo bolnišnice v Švici velike finančne težave, zaradi česar v prihodnosti ni mogoče izključiti stečajev posameznih bolnišnic. Težave bi lahko rešili le s povečanjem premij za zdravstveno zavarovanje.
Pred stečaji švicarskih bolnišnic je v intervjuju, ki ga povzemajo številni drugi švicarski mediji, med drugim spletni medij Watson, posvaril Kristian Schneider, vodja bolnišnice iz Biela. Pritrdil mu je Hugo Keune, vodja kantonalne bolnišnice Chur v kantonu Graubünden.
Stečaj ali reševanje bolnišnic z denarjem davkoplačevalcev
Keune je spomnil, da si v preteklosti ni nihče mislil, da bi lahko kdaj propadla Credit Suisse in Swissair, a se je to zgodilo. Podobno se lahko zgodi tudi kantonalnim bolnišnicam, ki so pravno neodvisne od države. Če bi te bolnišnice prišle v finančne težave, ostaneta le še dve možnosti – stečaj ali državno reševanje z denarjem davkoplačevalcev.
Švicarski zdravstveni sistem je po besedah šefov bolnišnic v težavah med drugim zaradi nespremenjenih tarif za ambulantne obravnave, ki se niso povišale od leta 2012, čeprav inflacija, stroški električne energije in drugih virov nenehno naraščajo.
Visoke plače zaposlenih in prezahtevni bolniki
Povečujejo se tudi plače v zdravstvu, ki so zdaj visoke. Največji razlog za finančne težave pa je po mnenju šefov bolnišnic povečano povpraševanje bolnikov po zdravljenju. Zasedenost bolnišnic je zato ogromna. Šefi bolnišnic zavračajo očitke, da zdravniki namenoma predpisujejo preveč ali zelo preveč, da bi bolj zaslužili.
V Švici zaradi finančnih težav odpuščajo osebje v bolnišnicah. Na fotografiji vidimo protest zaposlenih v kantonalni bolnišnici v Sankt Gallnu in njihovih podpornikov. Protestirajo proti načrtom o odpuščanju 440 zaposlenih. Otrok na fotografiji nosi napis: "Kdo nas bo negoval jutri?"
Adrian Schmitter, vodja kantonalne bolnišnice Baden, pravi: "Ni zdravnik tisti, ki predpiše preveč, ampak je bolnikova krivda, saj danes veliko hitreje pride k zdravniku in kadarkoli pričakuje celovito obravnavo." Danes bolnikom ni treba prevzemati odgovornosti za zahteve po zdravljenju – hkrati pa so zahteve Švicarjev ogromne.
Ni dolgih čakalnih dob za operacije, ampak ...
Po besedah šefov bolnišnic švicarski zdravstveni sistem zagotavlja vrhunske storitve. Dolgih čakalnih dob za operacije v primerjavi s tujino ni. Tudi manjše posege, ki z medicinskega vidika niso tako nujni, v Švici opravijo v zelo kratkem času.
Schneider zato pravi: "Če si želimo v Švici privoščiti takšen sistem, moramo biti pripravljeni plačati tudi stroške zanj." Rešitev težave z vidika ponudnika je za šefe bolnišnic jasna: povečati je treba tarife za bolnišnično in ambulantno zdravljenje. V nasprotnem primeru naj bi sistem zgrmel v prepad.
Premije zdravstvenega zavarovanja bo treba dvigniti
Na očitke, da bi se zaradi tega premije zdravstvenega zavarovanja še dodatno dvignile in da so te že zdaj na prvem mestu skrbi Švicarjev, Schneider pojasnjuje, da se temu ni mogoče izogniti. Še več, glede na stalno rastoče povpraševanje bolnikov po zdravljenju se premije dejansko niso dovolj povečale.
Protestniki v Sankt Gallnu oktobra lani so tudi nosili napise, ki so opozarjali na izgorelost zaposlenih. Protestnica na fotografiji pa nosi napis: "Mi rešujemo življenja – kdo bo rešil nas?" Mišljeni so zaposleni v bolnišnici, ki rešujejo življenja, zdaj pa jih čaka odpoved delovnega razmerja.
Keune mu pritrujuje: "Če želimo pustiti današnjo ponudbo na ravni, kot je, bodo premije neizogibno morale narasti. /.../ Dolgoročno ni mogoče zahtevati štiri žemlje, plačati pa le dve."
Spomnimo: vodja bernske zdravstvene zavarovalnice KPT Thomas Harnischberg je lani oktobra v intervjuju za švicarski časnik Le Temps dejal, da je v Švici preveč bolnišnic. "Imamo skoraj 300 akutnih bolnišnic. Absurdno je, da je v nekaterih švicarskih kantonih več bolnišnic kot v šestmilijonski Danski, ki jih nima več kot dvajset."