Petek, 6. 10. 2023, 22.06
1 leto, 2 meseca
Evropska država, katere prebivalstvo zaradi priseljencev najbolj narašča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,58
Med letoma 1995 in 2022 se je v Švici na ravni kantonov prebivalstvo še zlasti povečalo v večinoma francosko govorečem kanton Fribourg, in sicer za kar 48,8 odstotka.
Švica in Japonska spadata med gospodarsko najbolj razvite države na svetu. A se tudi zelo razlikujeta: če v Švici zaradi priseljevanja število prebivalcev nenehno narašča, se japonsko prebivalstvo že več kot desetletje krči.
Pred dnevi je bila glavna novica v Švici, da je po ugotovitvah švicarskih statistikov število prebivalcev v državi prvič v zgodovini preseglo devet milijonov. Na drugi strani pa je skoraj istočasno po svetu zaokrožila novica, da je prvič do zdaj vsak deseti Japonec star vsaj 80 let ali več.
Švicarska rast prebivalstva
Prebivalstvo v Švici narašča v prvi vrsti zaradi priseljevanja. Če odštejemo obdobje med letoma 1975 in 1977, ko se je švicarsko prebivalstvo skrčilo, je alpska država (vsaj v novejši zgodovini) vedno beležila rast prebivalstva.
Med letoma 2008 in 2016 se je švicarsko prebivalstvo (po podatkih, ki so objavljeni na spletni strani macrotrends.net) povečalo celo za več kot odstotek na leto. Ne preseneča, da švicarska rast prebivalstva presega rast v drugih evropskih državah in je med evropskimi državami po stopnjah rasti prebivalstva še najbližje ZDA.
Skoraj 40 odstotkov prebivalstva ima priseljenske korenine
Leta 1968 je imela Švica šest milijonov prebivalcev, število sedem milijonov je presegla leta 1995, več kot osem milijonov prebivalcev pa je dosegla leta 2013.
Če upoštevamo velike regije po definiciji švicarske zvezne vlade, je na prvem mestu kanton Zürich, v katerem živi 34,4 odstotka več ljudi kot leta 1995. Podobno dinamično se je razvilo območje okoli Ženevskega jezera (kantoni Ženeva, Vaud in Valais). Na spodnjem delu lestvice sta Ticino in kantoni okoli mesta Bern s 16-odstotno oziroma 17-odstotno rastjo.
Švica je kot bogata država velik magnet za priseljence. Po švicarskih statističnih podatkih za leto 2021 je takrat med tistimi, ki so stari vsaj 15 let ali več, imelo priseljenske korenine (nem. migrationshintergrund) skoraj 2,9 milijona prebivalcev, kar znaša 39,2 odstotka vsega prebivalstva.
Največ je Italijanov, sledijo Nemci in Portugalci
Nekaj več kot tretjina te skupine prebivalcev s priseljenskimi koreninami (tj. nekaj manj kot 1,1 milijona) je imela švicarsko državljanstvo. Več kot štiri petine ljudi s priseljenskimi koreninami (približno 2,8 milijona) pripada prvi generaciji (to so tisti, ki se niso rodili v Švici, op. p.), ena petina (615 tisoč) pa je rojenih v Švici.
Med prebivalci Švice, ki imajo priseljenske korenine in obenem (še) nimajo švicarskega državljanstva, je največ Italijanov, sledijo Nemci, Portugalci, Francozi, Kosovci, Španci, Srbi, Turki in prebivalci Makedonije.
Nasprotovanje priseljevanju
Pri Makedoncih lahko domnevamo, da gre večinoma za prebivalce albanskega rodu, ki imajo makedonsko državljanstvo. Če seštejemo kosovske državljane in makedonske državljane albanskega rodu, Albanci po številu verjetno dosegajo četrto mesto.
Skoraj 40 odstotkov švicarskih prebivalcev, starejših od 15 let, se je rodilo v tujini oziroma so potomci v tujini rojenih staršev (t. i. druga generacija). To je še zlasti opazno v švicarski nogometni reprezentanci.
Seveda vsi v Švici niso navdušeni nad priseljevanjem. Tisti, ki zagovarjajo omejevanje priseljevanja, večinoma volijo za Švicarsko ljudsko stranko (SVP). Ta je julija letos objavila pobudo z nazivom "Ne desetmilijonski Švici" (v izvirniku: Keine 10-Millionen-Schweiz). Cilj pobude je, da Švica ne bi presegla števila deset milijonov prebivalcev pred letom 2050.
Ekonomist: Priseljenci so koristni za gospodarstvo
Zagovorniki priseljevanja pa na drugi strani trdijo, da priseljenci Švici gospodarsko in davčno koristijo. Ti se sklicujejo na raziskave, po katerih so priseljenci blagodejni za pokojninsko blagajno in blagajne drugih socialnih zavarovanj.
Kot je v pogovoru za švicarski medij Watson povedal švicarski ekonomist Reto Föllmi, so priseljenci večinoma stari med 20 in 50 let, zaradi česar pomlajujejo Švico. S priseljevanjem tako nastaja t. i. demografska dividenda, pravi Föllmi.
Študija: Priseljenci pokrivajo 40 odstotkov prispevkov za socialno zavarovanje
Po njegovih izračunih priseljenci trenutno pokrivajo 40 odstotkov prispevkov za socialno zavarovanje, preostalo prebivalstvo pa 60 odstotkov. Vendar pa priseljenci prejmejo le 30 odstotkov ugodnosti iz socialnih zavarovanj. Razlika je torej deset odstotnih točk.
Švicarska ljudska stranka je letos poleti začela zbirati podpise za svojo pobudo "Ne desetmilijonski Švici", ki predlaga omejitev priseljevanja.
Drugačno pot je ubrala Japonska. Po podatkih, objavljenih na spletni strani statista.com, je japonsko prebivalstvo naraščalo vse do leta 2009, ko je v deželi vzhajajočega sonca živelo 128,56 milijona prebivalcev. Nato se je krivulja obrnila navzdol: leta 2020 se je prebivalstvo skrčilo na 126,48 milijona.
Japonska ima najstarejše prebivalstvo na svetu
Poleg upada prebivalstva Japonska doživlja tudi staranje prebivalstva. Pri tem ne gre zgolj za podatek, da je vsak deseti Japonec star vsaj 80 let ali več. Kot piše BBC, japonski nacionalni podatki tudi kažejo, da je 29,1 odstotka Japoncev starih 65 ali več, kar je rekord.
Po podatkih Združenih narodov ima Japonsko najstarejše prebivalstvo na svetu, merjeno z deležem ljudi, starih 65 let ali več. Japonski sledita Italija (24,5 odstotka) in Finska (23,6 odstotka).
Padec rodnosti
Staranje prebivalstva je posledica upada rodnosti. Če se je v 70. letih preteklega stoletja na leto rodilo več kot dva milijona otrok, je do lani številka upadla na manj kot 800 tisoč. To je najnižje število rojenih otrok, odkar na Japonskem zbirajo podatke o rojstvih.
Stopnja zaposlenosti starejših je na Japonskem med najvišjimi v večjih gospodarstvih. Delavci, stari 65 let ali več, predstavljajo več kot 13 odstotkov delovne sile v državi.
Japonski premier Fumio Kišida je januarja letos dejal, da je njegova država na robu tega, da ne bo mogla delovati kot družba zaradi padajoče rodnosti. Japonska sicer poskuša povečati rodnost, a kot piše BBC, so bila ta prizadevanja neuspešna zaradi naraščajočih življenjskih stroških in razvpito dolgega delovnega časa.
Lani je na Japonskem živelo največ tujcev do zdaj
Kot še piše BBC, japonske oblasti še vedno oklevajo glede sprejemanja delavcev migrantov kot rešitve za upadajočo rodnost. A podatki vseeno kažejo, da število priseljencev na Japonskem narašča. Po navedbah japonske agencije za priseljence je konec lanskega leta na Japonskem živelo več kot tri milijone tujcev, kar je rekord.
Glede na državljanstvo jih največ prihaja s Kitajske (več kot 760 tisoč), Vietnama (skoraj 490 tisoč) in Južne Koreje (približno 411 tisoč). Za razliko od evropskih držav pa so drastično manjše številke prosilcev za azil oziroma beguncev.
Majhno število beguncev in prosilcev za azil
Tako so v 126-milijonski Japonski lani status beguncev priznali 202 človekoma. Večinoma gre za Afganistance (147), nekaj je prebivalcev Mjanmara (26) in devet Kitajcev, piše japonski medij The Japan Times.
Še 1.760 ljudem so kljub nepriznanju statusa begunca dovolili bivanje na Japonskem iz človekoljubnih razlogov (večinoma so iz Kambodže, Šrilanke, Turčije, Mjanmara in Pakistana). Lani je na Japonsko prišlo več kot dva tisoč Ukrajincev, ki bivajo v državi na podlagi vizuma.
