Slovenija glede na bogastvo še zelo dolgo ne bo dohitela Švice. A približevanje Švici ni prevelik zalogaj samo za našo državo. Tudi od Slovenije bogatejše države bodo težko dohitele to bogato alpsko državo.
Švica in Švedska sta državi, ki so ju številni Slovenci že pred desetletji postavljali za zgled. Švedski model, ki je zadnje leta precej izgubil svojo privlačnost na sončni strani Alp, so kot zgled zlasti postavljali na slovenski politični levici, medtem ko je govorjenje o Sloveniji kot drugi Švici doma zlasti desno od sredine.
Že predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je govoril o Sloveniji, ki lahko postane druga Švica. To je bilo v času razpadanja Jugoslavije, zvezne države, ki je od 80. let prejšnjega stoletja postajala vse večji mlinski kamen okoli vratu Slovenije in Slovencev.
Slovenija v teh 26 letih, odkar je srečno pobegnila iz balkanskega soda smodnika, imenovanega Jugoslavija, ni postala druga Švica, a to v resnici ni bila nikoli realna možnost.
Švica je obogatela s svojo visoko razvito industrijo, ki izdeluje izdelke z visoko dodano vrednostjo. Že stoletja Švicarji uspevajo na področjih, kjer je nujna zelo natančna izdelava. Eden od takšnih izdelkov je tudi švicarski vojaški nož, ki ga izdelujejo od leta 1891 naprej.
O tem, da bi po bogastvu, to je glede na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, dohiteli Švico, bo težko uspelo tudi bogatejšim in razvitejšim državam, kot so Avstrija, Nemčija, Danska ali Švedska.
Po podatkih Združenih narodov je imela Švica leta 2015 BDP na prebivalca v višini 74.041 evrov. Slovenija je tega leta dosegla 18.952 evrov na prebivalca oziroma 25,6 odstotka švicarskega BDP na prebivalstva.
A moramo upoštevati tudi, da je Švica četrta najbogatejša država v Evropi in na svetu. Bogatejši od nje sta samo žepni državici Liechtenstein (ta je gospodarsko in monetarno pravzaprav del Švice) in Monako ter majhni Luksemburg, ki je v zadnjih desetletjih obogatel kot davčna oaza za finančne institucije.
Če bi upoštevali samo države, ki imajo več kot milijon prebivalcev, potem je 8,4-milijonska konfederacija nemško, francosko in italijansko govorečih kantonov popolnoma na vrhu.
Bogata Švica je na vrhu različnih lestvic, ki merijo gmotno in gospodarsko uspešnost: od BDP na prebivalca do konkurenčnosti gospodarstva.
A švicarsko bogastvo ni od včeraj. Po izračunih zdaj že pokojnega britanskega zgodovinarja Angusa Maddisona je bila Švica že leta 1851 tretja najbogatejša država na svetu.
Pred bogato alpsko državo, ki je že takrat spadala med najbolj razvite industrijske države, sta bili le Velika Britanija in Nizozemska. Prvič je Švica postala najbogatejša na svetu že leta 1858.
Rolex, Tissot in Patek Philippe. To so ena od najbolj znanih švicarskih urarskih podjetij, ki prinašajo Švicarjem veliko denarja.
Podobno ji je uspelo tudi v letih 1859 in 1875. Leta 1884 je znova prišla na prvo mesto in za dolgo časa ohranila položaj najbogatejše države na svetu – vse do 50. let 20. stoletja, ko sta jo z vrha zrinili z nafto bogati arabski državici Katar in Kuvajt.
Švica je že pred industrijsko dobo slovela po izdelavi ur. Urarstvo so sredi 16. stoletja v Ženevo, ki je sicer postala del švicarske konfederacije šele leta 1815, prinesli francoski protestantski hugenoti.
V 19. stoletju je majhna Švica izdelala kar 80 odstotkov vseh ur, ki so bile izdelane na svetu. Poleg ur so za finomehaniko nadarjeni Švicarji v svet izvažali tudi mehanične igrače in priljubljene glasbene skrinjice.
Švicarska čokolada je od 19. stoletja naprej sopomenka za kvalitetno čokolado. Poleg čokolade Švica slovi tudi po siru. Švicarski sir ementalec tako velja za najboljši sir na svetu.
V 19. stoletju je Švica postavila na noge tudi močno kemično in farmacevtsko ter prehransko industrijo. Prav Švicarji so leta 1875 iznašli mlečno čokolado. To je uspelo slaščičarju Danielu Petru skupaj s sosedom Henrijem Nestlejem.
Znan švicarski čokoladar je bil tudi Rudolf Lindt, ki je bil z inovacijami pri izdelavi čokolade najbolj zaslužen za to, da je švicarska čokolada postala sopomenka za najvišjo kakovost. Lindt je tudi ustanovitelj istoimenskega podjetja.
Tudi prej omenjeni Nestle je ustanovitelj zdaj orjaškega podjetja – največjega agroživilskega koncerna na svetu Nestleja. Del Nestleja je zdaj tudi podjetje Maggi, ki je prav tako švicarsko podjetje in je že v 19. stoletju slovelo po svetu s svojimi izdelki.
Švicarji služijo denar tudi s turizmom. Donosna podpanoga je tudi kongresni turizem. Eden od znanih turističnih krajev je Davos, ki vsako leto gosti Svetovni gospodarski forum. Davos ima bogato kulturno zgodovino. V to mesto je postavljeno dogajanje v znanem romanu Čarobna gora, ki ga je napisal nemški pisatelj Thomas Mann. Škotski pisatelj Robert Louis Stevenson pa je v Davosu napisal sedem zadnjih poglavij romana Otok zakladov.
Švici veliko denarja prinaša tudi turizem, in to že od začetka sodobnega turizma naprej. Leta 1879, ko je bil množični turizem še v povojih in si je lahko potovanja po svetu privoščil le ozek krog ljudi, je alpsko državo obiskalo več kot milijon turistov.
Več kakor 200 tisoč je bilo bogatih in premožnih Američanov, ki so morali za pot v Švico najprej prečkati Atlantski ocean. Petični gosti so seveda v Švici, ki je v tem času postavila na noge tudi prestižne zasebne šole in donosno zdraviliško-medicinsko dejavnost, puščali veliko denarja.
A številni denarni mogotci, ki so prišli pogledat čudovito Švico, niso odšli, nekateri so si davčno ugodno državo sredi Alp izbrali tudi za svoj dom. Še zdaj alpska država privablja številne milijonarje in milijarderje.
Švicarska garda v Vatikanu, ki deluje neprekinjeno od leta 1506, je ostanek nekoč močne švicarske tradicije vojaških najemnikov. Švicarski gardisti so med drugim varovali francoske kralje. Najemništva je bilo konec leta 1874, ko je dopolnilo k švicarski ustavi švicarskim državljanom prepovedalo vojskovanje v tujini za tuje države. Edina izjema je bila švicarska garda v Vatikanu.
Gorata Švica je bila stoletja evropski "rezervoar" najemniških vojakov. Močni in visokorasli Švicarji so bili cenjeni vojaki v drugih državah, na primer v Franciji. Ostanek tega švicarskega vojaškega slovesa je švicarska garda, ki še zdaj varuje papeža.
A najemniki so bili temelj še ene švicarske močne panoge – bančništva. Denar, ki so ga prinašali domov, je v 18. stoletju omogočil razcvet bančništva. Švicarska posebnost je bilo tudi načelo o bančni tajnosti, ki se prvič omenja že leta 1713.
Švicarska bančna tajnost je prepovedovala bankam, da izdajo ime in priimek lastnika računa. Vzpostavil se je odnos med varčevalcem in banko, ki je je podoben zaupnosti med zdravnikom in pacientom.
Švica slovi tudi zaradi svojih močnih bank.
V poznejših stoletjih je Švica, ki je uživala status nevtralne države in se je izogibala vojaškim sporom, postala zaradi načela bančne tajnosti vabljiva tudi za bogataše iz tujine, tudi za kakšne diktatorje in ljudi, ki so do bogastva prišli na sporne načine.
Nevtralna in bogata Švica je že več kot stoletje tudi kraj, ki si ga številne mednarodne organizacije izberejo za svoj sedež. V Švici je po nekaterih podatkih sedež kar 25 mednarodnih organizacij, od tega jih ima 22 sedež v Ženevi.
V Nyonu v Švici ima sedež tudi Uefa, ki jo vodi Slovenec Aleksander Čeferin.
Slovensko dohitevanje Švice, ki ima pred nami ogromno prednost, je tako misija nemogoče. Je pa Sloveniji, ki tudi 27 let po padcu komunizma zahodno od nas še vedno velja za nekdanjo vzhodnoevropsko državo, v času samostojnosti uspelo že prehiteti dve najrevnejši predstavnici skupine držav, ki jih štejejo za zahodnoevropske – Portugalsko in Grčijo.
Realen cilj Slovenije v prihodnosti je torej, da dohiti po bogastvu Španijo in Ciper ter se približa svojima zahodnima in severnima sosedama – Italiji in Avstriji.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.