Sreda, 24. 12. 2025, 19.51
2 tedna, 5 dni
Ustavno sodišče zakon o zdravstveni dejavnosti prepoznalo kot delno neskladen z ustavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,11
DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila.
Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa jih ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev. "To odločbo ustavnega sodišča bomo natančno preučili in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti," je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Pričakuje odgovorno izdajanje soglasij za dodatno delo. Premier Robert Golob pa je poudaril, da je sodišče opravilo zahtevno tehtanje med svobodo dela in krepitvijo javnega zdravstva.
Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
Direktorji so tisti, ki morajo presojati soglasja
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob tem opozorila, da je ustavno sodišče sicer ocenilo, da so cilji, ki jih zasleduje novela zakona o zdravstveni dejavnosti, primerni. "Presodilo je, da dodatna konkurenčna prepoved na ravni zakona ni potrebna zato, ker lahko isti cilj, torej regulacijo dela med javnim in zasebnim, dosežemo z že obstoječimi vzvodi," je pojasnila. Prav tako je v celoti pritrdilo temu, da delo v obliki samostojnega podjetnika, "na katerega smo vsi opozarjali", ni primerno in prepoved takega dela ni neustavna.
Kot je dejala, so torej direktorji tisti, ki morajo v skladu z zakonom presojati ta soglasja. "Tudi zadnji medijsko izpostavljeni primeri, kot je primer dvojnega dela v Novem mestu, so pokazali, kako zelo pomembno je, da direktorji odgovorno presojajo, ali so pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni in da ta soglasja odgovorno izdajajo," je opozorila.
"Tudi zadnji medijsko izpostavljeni primeri, kot je primer dvojnega dela v Novem mestu, so pokazali, kako zelo pomembno je, da direktorji odgovorno presojajo, ali so pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni in da ta soglasja odgovorno izdajajo," je opozorila.
Napovedala je, da bodo na ministrstvu odločbo preučili sicer še natančno in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti.
Na vprašanje, ali odločbo čuti kot poraz, glede na to, da gre za enega ključnih zakonov zdravstvene reforme, pa je ministrica dejala, da niti ne, saj so na ministrstvu reformo zastavili v obliki številnih korakov in da so "veliko delo naredili na področju kakovosti, digitalizacije, prenove finančnih modelov in ostalega, tako da je vse skupaj del reforme".
Napovedala je tudi, da bo šel predlog pravilnika o metodologiji za merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev v javno razpravo še pred novim letom.
V kabinetu predsednika vlade odločitve ustavnega sodišča dodatno niso komentirali, za STA so navedli le, da so zadovoljni s pojasnili, ki jih je podalo ministrstvo za zdravje.
Golob: Ustavno sodišče podalo pomembne usmeritve za pomoč pri iskanju odmerjenih rešitev
Premier Robert Golob je po odločbi ustavnega sodišča o neustavnosti prepovedi dodatnega dela zdravnikov pri zasebnikih poudaril, da je sodišče opravilo zahtevno tehtanje med svobodo dela in krepitvijo javnega zdravstva. V pomembnem delu je razumelo vladna stališča, vse prepovedi niso neustavne, podane so pomembne nadaljnje usmeritve, meni.
Predsednik vlade je v odzivu, ki so ga zvečer posredovali iz njegovega kabineta, poudaril, da bodo usmeritve ustavnega sodišča, presojo katerega spoštuje in ji v celoti zaupa, v pomoč pri iskanju odmerjene rešitve, s katero se bo nadomestilo to, ki je ustavno neustrezna.
"Cilj, ki ga zasledujemo, ostaja isti, krepitev javnega zdravstva in njegova dostopnost za vse. Najpomembnejše pa je, da ključne usmeritve zdravstvene reforme ostajajo v veljavi," je poudaril premier.
Ocenil je še, da je ustavno sodišče opravilo zelo zahtevno tehtanje med svobodo dela in cilji, za katere se zavzema vlada, pri čemer je v pomembnem delu odločbe izrazilo razumevanje vladnih stališč in glede določenih prepovedi tudi ni ugotovilo neustavnosti.
Pojasnilo ustavnega sodišča
Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. Odločitev so sprejeli soglasno.
Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna, so zapisali.
Čeprav so lahko možni učinki izpodbijane ureditve zelo različni, to še ne pomeni, da izpodbijana ureditev ni primerna. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, verjame ustavno sodišče.
Do odprave protiustavnosti se uporablja prejšnja ureditev
Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve.
Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev.
Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja ureditev, kot je veljala pred sprejemom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele.
Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva eden ključnih ukrepov zdravstvene reforme
DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.
Zdravniško zbornico Slovenije in zdravnike veseli odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović je odpravljen del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj.Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. "Seveda nas veseli, da je ustavno sodišče sedaj to soglasno potrdilo," je dejala v izjavi za medije.
Po besedah Beović se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Pri tem je treba vztrajati, to je treba uveljavljati. Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je povedala.
Beović pa še bolj veseli, da zaradi odprave dela tega člena zdravniki ne bodo nedostopni, prav tako se bodo določeni posegi še opravljali, čakalne dobe pa se ne bodo podaljševale in podobno. "To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," meni.
Po besedah ministra za delo in sokoordinatorja Levice Luke Mesca odločitev sodišča ne pomeni, da je ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom neustavna. Po njegovih besedah je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. "Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva," je bil jasen.
Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. "S tem pa smo na žalost zopet na točki nič," je prepričan. Dodal je, da je zdaj žogica pri vladi, da najde bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim.
Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo, je prepričan. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je po njegovih navedbah ključna za ohranitev zdravstvene reforme in za vzpostavitev trdnega temelja za gradnjo javnega zdravstva.
Odločitve ustavnega sodišča Mesec medtem ne vidi kot nezaupnice za ministrstvo za zdravje ali vlado. "Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave. Argumentacijo si bom natančno prebral, ampak ustavno sodišče spoštujem in njihove sodbe niso politične, njihove sodbe opozarjajo na protiustavnost," je dejal.
Ustavno sodišče je po navedbah predsednika NSi Jerneja Vrtovca pritrdilo, da je vlado Roberta Goloba pri urejanju zdravstvenega sistema vodil ideološki boj proti zdravnikom, ne pa skrb za bolnike."V NSi smo imeli torej prav, ko smo opozarjali, da je fokus povsem zgrešen. Ukvarjati bi se morali z odpravljanjem čakalnih dob, z izboljševanjem organizacije in poslovanja zavodov, privabljanjem kadra. Namesto tega se je Golobova vlada spustila v vojno z zdravniki in iz njih napravila razredne sovražnike," je zapisal na družbenem omrežju X.
Dodal je, da so posledice že tu, saj javno zdravstvo zapuščajo vrhunski specialisti, čakalne dobe se daljšajo, zakon pa je torej tudi pravno oporečen, celo neustaven.
Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ostaja bistvenega pomena, so po današnji odločitvi ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti v neskladju z ustavo, navedli v SD.
Kot so poudarili v stranki, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Hkrati menimo, da je še vedno ključnega pomena razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Javna zdravstvena služba mora ostati temelj dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce, medtem ko lahko zasebno zdravstvo nudi dodatne storitve ob spoštovanju pravnega okvira," so zapisali.
Ker je razprava o tem občutljiva, so po njihovih besedah nujni odprto sodelovanje ter premišljene rešitve, ki bodo prispevale k stabilnemu, preglednemu in zaupanja vrednemu zdravstvenemu sistemu.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. Odločitev razumejo kot potrditev njihovega stališča o škodljivosti zakona, pričakujejo pa, da bo DZ pri pripravi novih rešitev prisluhnil tudi stroki.
"Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu," so še izpostavili v Fidesu in dodali, da naj to služi kot opozorilo državnemu zboru, da se "zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic".
Logar: Pri zdravstveni reformi je šlo za ideološki boj, ne za resno reformo
Pri zdravstveni reformi je šlo za ideološki boj, ne za resno reformo, je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča glede neustavnosti dela zakona o zdravstveni dejavnosti zapisal predsednik Demokratov Anže Logar. V stranki Suvereni pa so v odzivu poudarili potrebo po jasni, pošteni in ustavno skladni razmejitvi med javnim in zasebnim zdravstvom.
V stranki Demokrati vlado pozivajo, da nemudoma zagotovi jasna navodila izvajalcem in zavodom, da se uporablja prejšnja ureditev v zvezi z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Vlada naj to stori takoj, brez nove zakonodaje, brez interventnih zakonov in brez izgovorov. "Vsak dan zavlačevanja pomeni dodatno škodo za že načeto zdravstveno omrežje," je zapisal Logar.
Ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v stranki ne pozivajo k odstopu. "Pozivamo jo zgolj k temu, da če se je odločila ostati, naj v miru počaka konec mandata, naj nikar ne hiti s pripravo novih interventnih zakonov in naj reformo zdravstva prepusti svojemu nasledniku," je v odzivu še zapisal Logar.
Po Logarjevih navedbah je premier Robert Golob v sprejetje zdravstvene reforme vložil ves svoj medijski, javnomnenjski in politični kapital. To pa se je po njegovih navedbah končalo slabo ne le za zdravstvo, temveč tudi za premierja. "Osrednji reformni projekt vlade je mrtev. Neustaven," je zapisal.
V Svobodi obžalujejo odločitev ustavnega sodišča
V Gibanju Svoboda obžalujejo odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. "Kljub temu pozdravljamo, da so tudi oni spregledali glavni namen, ki smo ga ob sprejemanju imeli v koaliciji, torej krepitev izvajanja storitev v javni zdravstveni mreži," je za STA povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič.
Po besedah Kozlovič odločitev ustavnega sodišča "ne prinaša nobene drame". Novela zakona o zdravstveni dejavnosti namreč razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, ki je eden glavnih ciljev zdravstvene reforme, naslavlja v več členih, ne le v tistem, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih in je po ugotovitvi sodišča v neskladju z ustavo. Dodala je, da odločitev o neustavnosti le enega dela zakona ne pomeni, da z razmejitvijo ne bodo nadaljevali, "ker ostali ukrepi, ki jih zakon predvideva, zaenkrat še veljajo".
Ob tem se je ustavno sodišče izreklo v prid nekaterim drugim določbam. "Pomemben dosežek zakona je, da je ustavno sodišče nedvoumno povedalo, da delo preko s.p. ni ustrezna oblika izvajanja zdravstvenih storitev, bodisi za zasebnike, koncesionarje ali za javne zdravstvene zavode," je poudarila predsednica odbora DZ za zdravstvo.
Po njenih besedah ustavno sodišče sledi mnenju zakonodajalca in vlade, ki so z novelo želeli spreobrniti trend in spodbuditi vračanje zdravnikov med redno zaposlene. Dodala je, da iz obrazložitve sodišča izhaja sporočilo, naj se okrepi vodstva javnih zdravstvenih zavodov, na katerih bo odslej "toliko večja odgovornost".
Odločitev sodišča bodo spoštovali in poskušali odpraviti neustavnost. "Verjetno to pred volitvami zaradi raznih blokad v zakonodaji in postopkovnega vidika ne bo možno, zagotovo pa bomo poskušali najti rešitve, da se k temu pristopi takoj po volitvah in zadeve uredi, kot nalaga ustavno sodišče," je dejala Kozlovič.
Kozlovič meni, da odločitev ustavnega sodišča ni nezaupnica ministrstvu za zdravje, vladi in državnemu zboru, saj je sodišče potrdilo namero in jim v delu pritrdilo. "Ne moremo biti razočarani, lahko smo kvečjemu zadovoljni, ker nam je dal veljavo, da je to naša naloga in da gremo dejansko v pravo smer. Sedaj pa je treba najti take ukrepe, s katerimi bomo dosegli cilj in bo tudi po mnenju ustavnega sodišča zadeva ustavna," je zaključila.
