SiolNET. Novice Svet
7,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razkrivamo, zakaj Slovenija ni tako bogata kot Švica

7,93

termometer

 | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Prepočasen in preslaboten industrijski razvoj v drugi polovici 19. stoletja. To je po nekaterih raziskavah glavni razlog, da Slovenija po bogastvu in razvitosti ni v samem evropskem vrhu.

Evropske države in dežele, ki so se industrializirale do prve svetovne vojne, so še zdaj v vrhu evropske razvitosti. Zadnja država, ki je še ujela ta vlak zunaj območja zahodne in severne Evrope, je Italija. 



Slovenski pozen prehod v industrijsko družbo

Tako v knjigi Plasti prostora in časa: Iz gospodarske zgodovine Slovenije iz prve polovice 20. stoletja, ugotavlja slovenski ekonomski zgodovinar Žarko Lazarević.

Na prostoru današnje Slovenije je industrializacija dobila značilnost kontinuiranega procesa šele v osemdesetih oziroma v devetdesetih letih 19. stoletja, torej približno pol stoletja po prvih obetavnih začetkih.

Slovenija zdaj glede bogastva in razvitosti manj zaostaja za Avstrijo, kot je leta 1870 znotraj Habsburške monarhije prostor današnje Slovenije zaostajal za prostorom današnje Avstrije. | Foto: Reuters Slovenija zdaj glede bogastva in razvitosti manj zaostaja za Avstrijo, kot je leta 1870 znotraj Habsburške monarhije prostor današnje Slovenije zaostajal za prostorom današnje Avstrije. Foto: Reuters

Pomanjkanje podjetniškega meščanstva

Po mnenju zdaj že pokojnega slovenskega zgodovinarja Vasilija Melika je vzrok slovenskega zamudništva v prvih desetletjih druge polovice 19. stoletja nezadostno razvito meščanstvo oziroma umanjkanje podjetniškega meščanstva, kot temu pravi slovenski zgodovinar Peter Vodopivec.

Vsekakor smo imeli Slovenci v prvih desetletjih druge polovice 19. stoletja bogate podjetnike, kot je na primer sprva v Trstu in pozneje večinoma na Reki delujoči Josip oziroma Jožef Gorup (1834-1912), a to je bilo premalo.

Propad slovenskih delničarskih veledružb

Gorup, ki velja za najbogatejšega Slovenca vseh časov, je bil v ozadju snovanja velike slovenske narodne bančne delniške družbe, a ta na koncu od avstrijskih oblasti ni dobila dovoljenja za začetek delovanja (vir: Stane Granda, Slovenija: Pogled na njeno zgodovino).

Češka je bila leta 1870 precej bogatejša od Slovenije. Po drugi svetovni vojni se je razmerje med njima obrnilo na glavo.  | Foto: Reuters Češka je bila leta 1870 precej bogatejša od Slovenije. Po drugi svetovni vojni se je razmerje med njima obrnilo na glavo. Foto: Reuters

Slovenski podjetniki oziroma finančniki so snovali tudi narodno delniško družbo na področju zavarovalništva. Po načrtih bi ta delniška družba imela podružnice po vsej Habsburški monarhiji in celo v Turčiji. A to delniško družbo je uničil dunajski borzni zlom leta 1873.

Namesto delničarstva zadružništvo

Po dunajskem borznem zlomu Slovenci niso bili več tako navdušeni nad ustanavljanjem delniških družb, ampak so se bolj oprijeli zadružništva. Najprej so ustanavljali zadružne hranilnice, tem so sledile kmetijske in gozdarske zadruge. 

Predvsem je bila pred prvo svetovno vojno na obrobju gospodarskega razvoja jugovzhodna Slovenija (Dolenjska in Bela krajina), ki je bila z železnico slabo povezana z drugimi deli slovenskega ozemlja in monarhije.

Italija je zadnja država zunaj zahodne in severne Evrope, ki se je prebila v skupino najbolj razvitih evropskih držav. | Foto: Thinkstock Italija je zadnja država zunaj zahodne in severne Evrope, ki se je prebila v skupino najbolj razvitih evropskih držav. Foto: Thinkstock

Gospodarski zastoj in izseljevanje

Kot piše Granda, so knezi Auerspergi (Turjaški), ki so imeli med kranjskim plemstvom edini neki širši gospodarski koncept, začeli prenašati težišče svojega gospodarskega delovanja na Češko. 

Ko so Auerspergi ukinili svojo vrhunsko, vendar majhno železolivarno na Dvoru ob Krki, naj bi to v Ameriko pognalo okoli tri tisoč ljudi. Še zlasti območje Dolenjske in Bele krajine je bilo prostor, od koder je največ ljudi s trebuhom za kruhom odhajalo v druge avstrijske dežele in tujino. 

Zaostajanje za Avstrijo in Češko ter izgubljanje prednosti pred Madžarsko in Hrvaško

Čeprav se je v zadnjem času uveljavilo prepričanje, da je bil čas pred prvo svetovno vojno za Slovenijo nekakšno gospodarsko zlato obdobje, pa je v resnici ravno obratno. 

Madžarska je Slovenijo po razvitosti in bogastvu do prve svetovne vojne ujela in malenkostno celo prehitela. Po drugi svetovni vojni je Slovenija Madžarsko prehitela in pustila daleč za seboj. | Foto: Reuters Madžarska je Slovenijo po razvitosti in bogastvu do prve svetovne vojne ujela in malenkostno celo prehitela. Po drugi svetovni vojni je Slovenija Madžarsko prehitela in pustila daleč za seboj. Foto: Reuters

Prostor današnje Slovenije je, kot ugotavlja Lazarević, zaradi zamudništva pri industrializaciji precej zaostajal za prostorom današnje Avstrije ali Češke že leta 1870.  Še več, ne samo da Slovenija do prve svetovne vojne ni ujela Avstrije ali Češke, ampak nas je po razvitosti dohitela Hrvaška, Madžarska pa celo prehitela.

Slovenija prehiti Madžarsko in Hrvaško ter zmanjša zaostanek za Avstrijo

Slovenija je znova krepko prehitela Madžarsko in Hrvaško šele v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1973 je imela Slovenija za tretjino večji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca kot Hrvaška in Madžarska.

Do leta 1973 je Slovenija v primerjavi z letom 1870 tudi zmanjšala razkorak do Avstrije. Po izbruhu jugoslovanske gospodarske krize v osemdesetih letih je Slovenija v primerjavi z Avstrijo in tudi Italijo spet začela bolj zaostajati.

Hrvaška se je do prve svetovne vojne po razvitosti približala Sloveniji, a se je nato v drugi polovici 20. stoletja Slovenija zelo odlepila od svoje južne sosede. | Foto: Matej Leskovšek Hrvaška se je do prve svetovne vojne po razvitosti približala Sloveniji, a se je nato v drugi polovici 20. stoletja Slovenija zelo odlepila od svoje južne sosede. Foto: Matej Leskovšek

Slovenija zdaj manj revna od Avstrije kot leta 1870

Pozneje, po osamosvojitvi, je Slovenija spet okrevala. Če primerjamo leti 1870 in 2001, je Slovenija na začetku 21. stoletja manj zaostajala za svojo severno sosedo kot leta 1870.

Slovenija je do leta 2001 v primerjavi z letom 1973 tudi povečala prednost pred Madžarsko in Hrvaško, tako da slovenski BDP na prebivalca hrvaškega in madžarskega ne presega več samo za tretjino, ampak je enkrat večji.

Kako je Slovenija po drugi svetovni vojni prehitela Češko

V primerjavi z letom 1870 je bila Slovenija leta 2001 precej bogatejša in razvitejša tudi od Češke. Če je imel prostor današnje Slovenije leta 1870 le polovico češkega BDP na prebivalca, je bilo razmerje leta 2001 skoraj obratno. 

Je pa Češka, ki je začela gospodarsko zaostajati za Slovenijo po drugi svetovni vojni, ko je izgnala svojo gospodarsko močno nemško manjšino in prevzela sovjetski komunizem, v zadnjih letih svoj zaostanek za Slovenijo zmanjšala.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 80
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin