Slovenija prejela novih 440 milijonov evrov sredstev za okrevanje

Slovenija je četrti zahtevek za izplačilo sredstev v Bruselj poslala konec junija, pozitivno oceno in odobritev izplačila pa je od Evropske komisije prejela sredi oktobra.

Po oceni komisije je tako Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 27 mejnikov in ciljev v okviru četrtega zahtevka.

Med temi je bilo tudi nekaj velikih zakonodajnih projektov, kot so uveljavitev reforme dolgotrajne oskrbe, sprejem stalne sheme o skrajšanem delovnem času, predložitev pokojninske reforme v DZ, uveljavitev sprememb zakona o urejanju trga dela in zakona, ki prinaša reformo plač v javnem sektorju, na naložbenem delu pa oddajo javnega naročila za gradnjo nove infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter izvedbo nadgradnje železniških postaj v Grosupljem in Domžalah.

Slovenija doslej iz mehanizma prejela 1,5 milijarde evrov

Slovenija je tako z današnjim izplačilom, ki ga je sestavljalo 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 40 milijonov evrov posojil, do zdaj iz mehanizma za okrevanje in odpornost po koronski krizi prejela skupaj 1,54 milijarde evrov. Gre za 1,07 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil.

Tako je prejela skoraj 70 odstotkov vseh razpoložljivih evropskih sredstev za izvedbo načrta za okrevanje in odpornost, kar jo po navedbah ministrstva za finance postavlja ob bok najuspešnejšim članicam EU.

"Na ta rezultat smo lahko vsi skupaj ponosni. Kot slišimo v Bruslju, naj bi bila Slovenija trenutno na šestem mestu po uspešnosti koriščenja teh sredstev. Ta podatek nam služi kot orientacija in spodbuda, ne pa kot lovorika. Pred nami je namreč še kar nekaj dela. (....) Časa ni več veliko. Glavnina odprtih aktivnosti na mejnikih in ciljih, ki so pogoj za prejem preostanka razpoložljivih sredstev, mora biti zaključena do konca junija prihodnje leto, kar bo zaradi volitev lahko svojevrsten izziv," so na ministrstvu navedli ministra Klemna Boštjančiča.

Državna sekretarka na ministrstvu Saša Jazbec je medtem v izjavi za medije poudarila, da je bilo za izplačilo četrtega zahtevka opravljenega res veliko dela, saj je bil zahtevek povezan z nekaterimi največjimi in najtežjimi reformami, nad zakonom o urejanju trga dela pa je visela tudi grožnja referenduma, kar je predstavljalo precejšnje preglavice.

Vmes je bila sprejeta že tudi pokojninska reforma, ki je prav tako ubežala nevarnosti referenduma, njena uveljavitev pa bo eden od mejnikov za naslednje izplačilo. "Časa za veselje in oddih nimamo, s polno hitrostjo jadramo dalje, časa za dokončanje manjkajočih mejnikov in ciljev je vsega skupaj še devet mesecev," je povedala Jazbec.

Na voljo še 600 milijonov evrov

Sloveniji bo tako na podlagi zadnje, četrte spremembe načrta za okrevanje, ki še čaka na odobritev Evropske komisije, po današnjem izplačilu na voljo še okoli 600 milijonov evrov, okoli 540 milijonov evrov nepovratnih sredstev in približno 60 milijonov evrov posojil.

Za to bo morala izpolniti še 71 mejnikov in ciljev, poudarek pa se pri tem po besedah Josipa Mihalica, direktorja urada za okrevanje, ki usklajuje izvajanje načrta za okrevanje, z bolj zakonodajno-reformnih seli na naložbene ukrepe.

Naslednji, peti zahtevek za okoli 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev v zameno za izpolnitev 16 mejnikov in ciljev, bo Slovenija po napovedih finančnega ministrstva komisiji poslala še letos, še dva zahtevka pa nato prihodnje leto. Pristojni resorji po Mihaličevih besedah ocenjujejo, da je glavnina teh mejnikov in ciljev že izpolnjenih. Po izplačilu sredstev na podlagi petega zahtevka, bo izkoriščenost razpoložljivih sredstev 84-odstotna.

Čas za izpolnjevanje vseh mejnikov in ciljev je še do konca avgusta prihodnje leto, izplačila pa naj bi članice EU prejemale do konca prihodnjega leta. Kot omenjeno, je vlada za zagotovitev 100-odstotne izkoriščenosti sredstev, ki so Sloveniji na voljo, in na podlagi analize izvedljivosti projektov oktobra potrdila predlog četrte spremembe načrta za okrevanje. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bi bila lahko na ravni finančnih ministrov EU potrjena decembra.

Ob zmanjšanju obsega razpoložljivih posojil za 83 milijonov evrov na 530 milijonov evrov bo tako Sloveniji skupaj na voljo okoli 2,14 milijarde evrov nepovratnih in povratnih sredstev. Namesto 200 mejnikov in ciljev jih bo po novem 181. To bo po napovedih finančnega ministrstva zadnja večja sprememba načrta za okrevanje.

Slovenija je sicer z do zdaj prejetimi sredstvi po vsej državi podprla okoli 1360 projektov na različnih področjih v skupni vrednosti 1,14 milijarde evrov. Več kot 300 jih je bilo po Mihaličevih pojasnilih že v celoti zaključenih. "Njihove učinke lahko zaznamo, ko se sprehajamo, vozimo ali obiskujemo kraje po Sloveniji," je ponazoril.

S sredstvi so bili tako npr. financirani projekti za obnovo železniškega omrežja, komunalni projekti, projekti s področij digitalizacije, izobraževanja in usposabljanja, stanovanjske gradnje in zdravstva.