Torek, 25. 11. 2025, 16.27
3 ure, 43 minut
Rak v Sloveniji: ponekod napredek, drugod capljamo na mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Tudi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je kot ključno pri odkrivanju bolezni omenila preventivo. Danes je ozdravljiv praktično vsak rak, če ga le odkrijejo dovolj zgodaj. Zato je po njenem mnenju pomembno, da imamo v Sloveniji različne programe za njihovo zgodnje odkrivanje.
Rak v Sloveniji je velik problem – kljub temu se preživetje posameznikov zvišuje, po dostopnosti zdravil napredujemo, a ne tudi pri implementaciji strateških dokumentov v onkologiji, so izpostavili na Tribuni upanja o oskrbi slovenskih onkoloških bolnikov v organizaciji zdravniške zbornice. Za uspešno zdravljenje so izpostavili pomen preventive.
O raku, presejalnih programih in oskrbi slovenskih onkoloških bolnikov so na tribuni z naslovom Slovenija zmore do najboljše onkološke oskrbe v Evropi spregovorili strokovnjaki s področja onkologije in predstavniki onkoloških bolnikov ter Thomas Hofmarcher s Švedskega inštituta za zdravstveno ekonomiko.
Zadnji je v luči primerjalnega poročila o raku v Evropi za tekoče leto predstavil položaj Slovenije. Glavna vprašanja pri oskrbi bolnikov z rakom se od prvega poročila leta 2005, kot pravi, niso bistveno spremenila. Še vedno imamo iste skrbi, več bolnikov, premalo denarja, ugotavljanje, ali se nova draga zdravila izplačajo, proračuni so omejeni in podobno.
Žalostno nadpovprečje
Poudaril je, da je rak v Sloveniji velik problem, saj na leto povzroči 29 odstotkov smrti, kar je precej več kot v EU. Stopnja preživetja posameznih bolnikov se zvišuje, kar je po Hofmarcherjevi oceni odlično. Poudaril je še, da po dostopnosti zdravil zelo napredujemo v regiji, a hkrati opozoril, da smo manj uspešni pri implementaciji strateških dokumentov na tem področju.
Da ima Slovenija odlične dokumente zdravstvenih politik v onkologiji, a smo malo slabši pri implementaciji, se je strinjala tudi izvršna direktorica Združenja Europa Donna Tanja Španič. O tem, kaj bi lahko naredili bolje za bolnika, meni, da bi se morali v večji meri usmeriti na učinkovitejša zdravila. Pri tem bo morala politika bolj poslušati stroko, več bi morali vlagati tudi v preventivo, je pojasnila.
Tudi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je kot ključno pri odkrivanju bolezni omenila preventivo. Danes je ozdravljiv praktično vsak rak, če ga le odkrijejo dovolj zgodaj. Zato je po njenem mnenju pomembno, da imamo v Sloveniji različne programe za njihovo zgodnje odkrivanje.
Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je povedala, da so se letos v kampanji osredotočili na pljučni rak, posebej pri ženskah, kjer je po podatkih registra raka zelo skrb vzbujajoča rast. "V kampanji opozarjamo, da je vsak odgovoren za svoje zdravje. Kadilec naj bo pozoren na zgodnje simptome," je povedala.
Presejalni testi
Poleg treh presejalnih programov za zgodnje odkrivanje – Dora za raka dojk, Zora za raka materničnega vratu in program Svit, namenjen odkrivanju raka debelega črevesa in danke – je v nastajanju tudi presejalni program za zgodnje odkrivanje raka prostate. "Nagovarjanje pri moških ne deluje," pravi predsednik društva Onkoman Matej Pečovnik. Moškim poskušajo dopovedati, da program Peter nima prevelikega posega v telo. Kot pravi, se v društvu čutijo poklicani, da moškim povedo, da program, ko bo zaživel v celoti, rešuje življenje.
Da k uspešnemu zdravljenju pripomorejo presejalni programi, je potrdil tudi častni gost tribune, mož predsednice Aleš Musar, ki je doživel osebno izkušnjo z rakom. Ta izkušnja in predano ozaveščanje, zlasti med moškimi, po njegovem mnenju pomembno prispevata k širjenju odgovornosti, povezanosti in poguma. "Trije presejalni programi že delujejo, dva pa sta v pripravi. Tukaj je res rešitev v naših rokah in zelo hitro, samo udeležiti se je treba," je pozval Musar.
