Sobota, 31. 5. 2025, 19.15
1 dan, 12 ur
Prerokba o koncu sveta: to ime je za papeže prepovedano
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,80
Robert Prevost si je za papeško ime izbral ime Leon XIV., s čimer je namignil na povezave s papežem Leonom XIII., ki je bil zagovornik delavskih pravic, pa tudi na papeža Leona I. oz. Leona Velikega iz petega stoletja.
Ko je izvoljen novi papež, si mora ta izbrati novo ime. Američan Robert Prevost je tako postal papež Leon XIV. Obstajajo pa tudi papeška imena, ki veljajo za nekakšen tabu. Takšno prepovedano ime je ime prvega papeža – Peter. Do zdaj na čelu Katoliške cerkve še ni bilo Petra II.
To, da se papeško ime razlikuje od rojstnega imena, je veljalo že za prvega papeža, apostola Petra, čigar pravo je bilo Simon oziroma Šimon (kar po hebrejsko pomeni: tisti, ki posluša, op. p.), piše Vatican News. Ime Peter je grškega izvora in je moška oblika grške besede petra, kar pomeni skalo oziroma kamen. Simon je postal Peter, ker mu je Jezus dal novo ime Kefa, kar v aramejščini pomeni skala oziroma kamen. Peter je torej grški prevod imena Kefa.
Leta 533 Merkurij postane Janez II.
V prvih stoletjih krščanstva so številni papeži spremenili ime, ker so bila njihova izvirna imena poganskega izvora, piše Vatican News. Zagotovo pa vemo, da je bil prvi papež (če odštejemo Petra), ki je spremenil ime, Merkurij. Ta je postal papež oziroma rimski škof leta 533. Ker je nosil ime po rimskem poganskem bogu Merkurju, si je spremenil ime v Janez II. V spomin na papeža Janeza I., ki je postal papež leta 523 ter je pozneje postal svetnik in mučenec.
Niso pa vsi papeži sledili izročilu spreminjanja imena: od 267 papežev jih je samo 129 spremenilo ime. Spreminjanje imena je po Vatican Newsu postalo stalno šele leta 955 s papežem Janezom XII. Po Janezu XII. sta le dva papeža, ki nista spremenila imeni: Hadrijan VI. (1522–1523) in Marcel II. (1555). Za nekatere papeže je bilo novo ime pravzaprav njihovo tretje ime v življenju, saj so izhajali iz verskih redov (torej so imeli pred papeževanjem meniško ime), piše Vatican News.
Stalno spreminjanje imen po letu 955 ali po letu 1009?
Po drugih podatkih pa po Janezu XII. ni spremenilo imena več papežev kot le Hadrijan VI. in Marcel II. Gre za primere, ko se je papeževo rojstno ime skladalo z njegovim papeškim. Na primer Giovanni di Gallina Alba (Giovanni je Janez po italijansko) je postal papež Janez XV. Po teh podatkih je zadnji papež (če odštejemo Hadrijana VI. in Marcela II.), katerega papeško ime se ni razlikovalo od njegovega rojstnega, Janez XVIII. (pravo ime Giovanni Fasano). Ta je papeževal med letoma 1003 in 1009.
Sveti Peter, ki se je rodil s hebrejskim imenom Šimon bar Jona (Simon, sin Jone), je bil prvi rimski škof oz. papež, in sicer je papeževal približno med letoma 30 in 64. Na fotografiji: kip sv. Petra v Vatikanu. V spoštovanju do apostola Petra noben papež ne nosi več njegovega imena.
Kar zadeva izbiro imena, mnogi papeži pogosto izberejo isto ime kot njihov neposredni ali nedavni predhodnik iz spoštovanja, občudovanja ali prepoznavnosti, kar hkrati kaže na željo, da bi sledili njegovim stopinjam in nadaljevali najpomembnejše papeževe dejavnosti.
Janezov je bilo 23, Frančišek pa samo eden
Novi papež si lahko izbere tudi novo ime, tako kot je to storil papež Frančišek oziroma Jorge Mario Bergoglio. Poimenoval se je po svetem Frančišku Asiškem. Pred njim ni bilo nikoli papeža Frančiška. S tem je želel ponazoriti svojo zavezanost inovacijam in spremembam.
Najpogostejše ime med papeži je Janez. To ime je do zdaj nosilo kar 23 papežev, zadnji Janez XXIII., ki je bil za papeža izvoljen leta 1958. Sledijo Gregor in Benedikt (vsak po 16-krat), Klemen in Leon (14), Inocenc (13) ter Pij (12).
Ni še bilo papeža Jožefa, Jakoba, Andreja ali Luke
Med imeni, ki jih nihče od papežev ni nikoli izbral, so Jožef, Jakob, Andrej in Luka. Noben papež si ni nikoli izbral imena Peter iz spoštovanja do prvega papeža, sv. Petra, piše Vatican News.
Leta 1595 so bile objavljene Malahijeve prerokbe. Te naj bi napisal irski svetnik sv. Malahija v 12. stoletju. V resnici gre za ponaredek. V prerokbah je omenjen tudi Rimljan Peter (Petrus Romanus). V času njegovega papeževanja naj bi prišlo do uničenja Rima in konca sveta oz. do sodnega dne.
Drugače je z imenom apostola Pavla. Njegovo ime je izbralo šest papežev, zadnji Pavel VI. (1963–1978). To ime je nakazovalo njegovo željo po apostolskih potovanjih v tujino.
Papeža z dvojnim imenom
Prvi papež, ki je prevzel dvojno ime, je bil leta 1978 Albino Luciani, ki je postal Janez Pavel I. (ta je papeževal le 33 dni), s čimer je poudaril kontinuiteto s pontifikati Janeza XXIII. in Pavla VI. Njegov naslednik Karol Wojtyła je to izbiro ponovil kot Janez Pavel II.
Malahijeve prerokbe o papežu Petru
Kot piše švicarski medij Watson, se je glede papeža, ki bi si nadel ime Peter, konec 16. stoletja pojavila prerokba, da bo med njegovo vladavino konec sveta. Gre za t. i. Malahijeve prerokbe, ki naj bi nastale v 12. stoletju (takrat je živel resnični irski svetnik sveti Malahija), a so zgodovinarji ugotovili, da gre za ponaredek iz 16. stoletja in ne za prerokbe, ki bi jih napisal irski svetnik. Malahijeve prerokbe so bile prvič objavljene leta 1595.
Poleg imena Peter se po pisanju Watsona papeži v zadnjih stoletjih izogibajo nekdaj pogostim papeškim imenom, kot so Aleksander (zadnji, Aleksander VIII., je papeževal med letoma 1689 in 1691), Sikst (zadnji, Sikst V., je papeževal med letoma 1585 in 1590) in Štefan (zadnji, Štefan IX., je papeževal med letoma 1057 in 1058, torej pred skoraj tisoč leti).
Razvpiti in razuzdani renesančni papež Aleksander VI.
Pri imenu Aleksander je treba omeniti, da je to ime izbral tudi razvpiti Rodrigo Borgia (to je italijanska različica njegova katalonskega imena Roderic de Borja), ki je bil med letoma 1492 in 1503 papež Aleksander VI. Znan je bil med drugim po tem, da je imel številne otroke s svojimi ljubicami.
Pij XII., ki je bil za papeža izvoljen 2. marca 1939 (na fotografiji po izvolitvi), je bil zadnji papež z imenom Pij. To ime je bilo nekaj časa zelo priljubljeno med papeži. Bi pa seveda naslednji Pij postal Pij XIII., trinajstica pa velja za nesrečno številko. Brat zdajšnjega papeža Leona XIV. John Prevost je po bratovi izvolitvi medijem razkril, da je njegov brat Robert Prevost imel najprej zadržke pred imenom Leon, ker je mislil, da bo 13. Leon po vrsti. A je na koncu ugotovil, da bo v resnici 14. Leon po vrsti.
Nekdaj zelo pogosto papeško ime je bilo Pij. Med letoma 1775 in 1958 se jih je od enajstih papežev kar sedem imenovalo Pij: od Pija VI. (1775–1799) do Pija XII.(1939–1958). Ta je papeževal ravno v času druge svetovne vojne in holokavsta, zaradi česar so se pozneje pojavile graje, da je premalo storil za preprečitev holokavsta.
Po letu 1958 še ni bilo papeža Pija
Spet drugi trdijo, da je Vatikan v času Pija XII. s tiho oziroma skrito diplomacijo pomagal Judom in drugim žrtvam nacizma in fašizma. Kakorkoli že, po Piju XII. – vsaj za zdaj – ni bilo več papeža z imenom Pij.
