Sobota, 28. 8. 2021, 7.11
2 leti, 8 mesecev
Kako so prostozidarji ustvarili najmočnejšo državo na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,72
2
Kar štirinajst ameriških predsednikov je bilo članov prostozidarskih lož. Prvi je bil George Washington, ki je med drugim na washingtonskem Kapitolskem griču v prostozidarski opravi položil temeljni kamen za stavbo ameriškega kongresa. Na fotografiji je kongresna stavba.
Prostozidarske lože so skrivnostno omrežje, zaradi česar burijo duhove ljudi in so podlaga številnim teorijam zarot. Prostozidarske lože so pomembne tudi v zgodovini najmočnejše države na svetu − ZDA.
Leta 1924 je Sidney Morse izdal knjigo Freemasonry in the American Revolution (sl. Prostozidarstvo v ameriški revoluciji), v kateri je med drugim trdil, da so bili prostozidarji tisti, ki so leta 1772 zažgali in potopili britanski carinski škuner Gaspee, leto pozneje organizirali bostonsko čajanko in nato prevladovali v institucijah, ki so vodile revolucijo, vključno s kontinentalnim kongresom.
Prostozidarji med ustanovnimi očeti ZDA
Med severnoameriškimi prostozidarji, ki jih je Morse najpogosteje navajal v svoji knjigi, je tudi bostonski graver in srebrar Paul Revere. Kot piše škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson v svoji knjigi Trg in stolp, so vodilni zgodovinarji ameriške revolucije Morsejeve teze dolgo časa ignorirali.
Ronald E. Heaton je v svoji knjigi Masonic Membership of the Founding Fathers (sl. Prostozidarji med ustanovnimi očeti) napisal, da je bilo med 241 ustanovnimi očeti le 68 prostozidarjev. Ustanovni očetje ZDA so voditelji trinajstih kolonij in so najbolj zaslužni za osamosvojitev od britanske krone.
Bostonska loža in ameriška revolucija
Med 58 podpisniki deklaracije o neodvisnosti je bilo prostozidarjev le osem (Benjamin Franklin, John Hancock, Joseph Hewes, William Hooper, Robert Treat Payne, Richard Stockton, George Walton in William Whipple). Toda kot poudarja Ferguson, ni toliko pomembno njihovo število, ampak to, kako pomembni so bili za osamosvojitveno ameriško revolucijo.
Slika, na kateri je prvi predsednik ZDA George Washington upodobljen v prostozidarski opravi.
Zgodovina prostozidarstva
Kot piše Ferguson, so se evropski kamnoseki v srednjem veku organizirali v lože tako, kot so se drugi obrtniški cehi, ki so ločevali vajence, pomočnike in mojstre. Leta 1598 so škotske lože dobile nova pravila, v 18. stoletju pa se je to razvilo v nekaj več kot le v ohlapno združenje cehov izurjenih obrtnikov. To je bil začetek prostozidarstva. V 18. stoletju so se pojavile celo izmišljije, ki so korenine prostozidarstva pomaknile daleč v zgodovino. Tako naj bi bil mitološki začetnik prostozidarstva sam svetopisemski Adam. Judje, izbrano ljudstvo, pa naj bi bili tudi ljudstvo dobrih zidarjev. Veliki mojster prostozidarjev naj bi bil tudi Mojzes, prostozidarji pa naj bi zgradili tudi Salomonov tempelj v Jeruzalemu. Pojavila pa se je tudi teza, ki je korenine prostozidarjev iskala v Palestini v času križarskih vojn.
Prostozidarske lože, ki so bile hierarhične organizacije, so bile najprej ustanovljene na Škotskem. Leta 1717 je bila ustanovljena velika loža v Londonu. Po Angliji so sledile lože na Irskem, celinski Evropi in v Severni Ameriki, kamor so prišle z britanskimi kolonisti. Lože so bile krajevno organizirane, vsaka loža je imela mojstra. Nižji stopnji sta bili vajenec in pomočnik. Prostozidarske lože so v 18. stoletju postale prostor, v katerem so se lahko v bratskem duhu družili pripadniki dveh razredov, ki sta bila v javnosti do takrat zelo ločena − plemiči in meščani.
Zgoraj omenjeni Revere (bil je med drugim kurir upornikov proti britanski kroni) in zdravnik Joseph Warren, oba iz bostonske lože sv. Andreja (Warren je bil celo mojster te lože), sta bila najpomembnejša revolucionarja v Bostonu, ki je bilo najpomembnejše mesto v ameriški revoluciji. Bostonski prostozidarji so sodelovali tudi na Bostonski čajanki.
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil protest Bostončanov proti davku na čaj, ki ga je London uvedel mimo volje severnoameriških kolonij. Šestnajstega decembra je skupina Bostončanov, številni od njih so bili preoblečeni v Indijance, zasedla tri ladje angleške Vzhodnoindijske družbe in zmetala čaj z ladij v morje. Velika Britanija je v Boston poslala vojaške ladje in zaprla pristanišče. To pa je le podžgalo protibritanska čustva prebivalcev severnoameriških kolonij in zanetilo ameriško revolucijo.
Prostozidar George Washington
Prostozidar je bil tudi vojskovodja in prvi ameriški predsednik George Washington. Ta je že pri dvajsetih stopil v ložo v Fredericksburgu v Virginiji, leta 1783 pa je postal tudi mojster ene od prostozidarskih lož.
V Alexandrii, ki leži blizu washingtonske prestolnice, so zgradili prostozidarski spominski center, ki je posvečen Georgeu Washingtonu.
Na svoji prvi predsedniški inavguraciji je Washington zaprisegel z roko na Svetem pismu, ki je bilo last newyorške prostozidarske lože sv. Janeza. Ceremonialno prisego je vodil Robert Livingston. Ta je bil newyorški kancler (predsednik najvišjega sodišča države New York) ter veliki mojster prostozidarske lože v New Yorku, piše Ferguson.
"Prostozidarski" temelji ameriškega kongresa
Leta 1794 je Washington poziral slikarju Josephu Williamsu v slovesni prostozidarski opravi, ki jo je nosil eno leto prej ob polaganju temeljnega kamna za stavbo kongresa na Kapitolskem griču.
Na hrbtni strani bankovca za en dolar sta upodobljeni obe strani velikega pečata ZDA. Na desni strani je orel s ščitom, na levi strani pa oko previdnosti nad nedokončano piramido.
Prostozidarski simboli na ameriških dolarjih?
Številni sicer oporekajo prostozidarskemu poreklu ikonografije velikega pečata ZDA, ki ga od leta 1935 nosi vsak enodolarski bankovec. A kot piše Ferguson, vsevidno oko previdnosti nad nedokončano piramido, ki je na hrbtni strani velikega pečata ZDA (na sprednji strani je orel s ščitom, op. p.), močno spominja na oko, ki zre v nas z Washingtonovega predpasnika z litografije prvega ameriškega predsednika v prostozidarski opravi.
Kako je prišlo v ZDA do protiprostozidarskega gibanja:
Prostozidarji so bili konec 18. stoletja v ZDA zelo cenjeni, a se je vse spremenilo v prvi polovici 19. stoletja, ko je prišlo v ZDA do tako imenovanega Velikega prebujanja. To je bilo versko gibanje, ki je zajelo številne protestantske verske skupnosti in je bilo tudi zelo močno usmerjeno proti prostozidarstvu. Prostozidarstvo se je takrat znašlo v krizi, upadlo je tudi število novincev v ložah. Kljub temu pa v ZDA ni popolnoma zamrlo.
Ameriški predsednik Harry Truman (tretji z leve) na obisku v Washingtonovem prostozidarskem spominskem centru. Truman nosi prostozidarski predpasnik.
Skoraj vsak tretji predsednik ZDA je bil prostozidar
Washington pa ni bil edini prostozidar med ameriškimi predsedniki. Kot piše ameriški medij Business Insider, je prostozidarjem pripadala skoraj tretjina vseh ameriških predsednikov (skupaj 14 predsednikov).
Prostozidarji so bili tako poleg Washingtona še James Monroe, Andrew Jackson, James K. Polk, James Buchanan, Andrew Johnson, James Garfield, William McKinley, Theodore Roosevelt, William Taft, Warren Harding, Franklin D. Roosevelt, Harry Truman in Gerald Ford. Ta je za zdaj uradno zadnji prostozidar v Beli hiši.
2