Sreda, 26. 3. 2025, 22.39
2 dneva, 16 ur
Je hekerjem uspelo razkriti Putinove velike skrivnosti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,66
Vladimir Putin zelo skrbno skriva svoje DNK-podatke, tokrat pa je morda hekerjem uspelo razkriti vsaj del njegovega dednega zapisa.
Ruski predsednik Vladimir Putin, podobno kot številni drugi voditelji držav, skrbno preprečuje, da bi kdo prišel do njegovega DNK. Zdaj pa naj bi hekerjem uspelo delno razkriti njegov DNK, in sicer tako, da so prišli do DNK njegovega sorodnika Mihaila Putina. Znane so tudi že podrobnosti domnevnega DNK Putinovega sorodnika. Med drugim tudi, katerim bolezenskim tveganjem je izpostavljen. Na dan je prišel tudi podatek, ki naj bi povezoval Vladimirja Putina in Adolfa Hitlerja.
Sredi letošnjega marca je ukrajinska spletna stran tsn.ua (gre za spletno stran ukrajinske televizije 1+1) objavila članek, da so hekerji vdrli v računalnik Mihaila Putina, ki je sorodnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Je sin enega od bratrancev Vladimirja Putina.
Hekerji prišli do poročila moskovskega podjetja Genotek?
Med drugim so tako prišli tudi do poročila o njegovem DNK, ki ga je za Mihaila Putina izdelalo moskovsko podjetje za DNK-teste Genotek. Ta preučuje DNK posameznikov, da lahko ugotovi njihov izvor in tudi to, ali so dedno nagnjeni h kakšnim boleznim.
Če je hekerjem to res uspelo, potem je delno razkrit tudi DNK Vladimirja Putina. Svoj DNK ruski predsednik – tako kot drugi voditelji – skrbno skriva. Kot so pred leti poročali mediji, na Putinovih potovanjih v tujino uslužbenci ruskih obveščevalnih služb shranjujejo njegov urin in blato, da ga potem po vrnitvi v Rusijo uničijo.
Macron ni želel dati svojega DNK Rusom
Tega, da bi tuje obveščevalne službe prišle do DNK-podatkov (s tem pa tudi do podatkov o morebitni izpostavljenosti določenim fizičnim in psihičnim boleznim), se bojijo tudi drugi voditelji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron februarja 2022, ko je prišel na pogovore z Vladimirjem Putinom, ni hotel opraviti PCR-testa (to je bil še čas pandemije covida-19), ker se je bal, da bi Rusi dobili njegov DNK. S Putinom sta bila zato med srečanjem zelo oddaljena drug od drugega.
Tako francoski predsednik Emmanuel Macron februarja 2022 ni hotel opraviti PCR-testa na obisku v Rusiji, saj Francozi niso hoteli, da bi imeli v Kremlju DNK-vzorec njihovega predsednika. Macron se je zato s Putinom, ki ga je bilo strah okužbe z novim koronavirusom, med drugim pogovarjal za velikansko mizo, da sta bila drug od drugega oddaljena več metrov.
So Putinovi po moški liniji del haploskupine E1b?
Kaj naj bi pisalo v poročilu Genoteka o Mihailu Putinu, je ta teden objavil nemški medij Bild. Ker je Mihail sin bratranca ruskega predsednika, seveda njun dedni zapis ni popolnoma enak, je pa vsaj delno enak. Verjetno je manj kot deset odstotkov dednega zapisa na njunih avtosomnih kromosomih enakih. Kot vemo, je na avtosomnih kromosomih (atDNK) velika večina posameznikovega dednega zapisa, okoli 98 odstotkov.
Znanstveni lahko odkrijejo tudi, kateri Y-haploskupini Mihail Putin pripada. Gre za linijo po moški strani, ta se ugotavlja s preučevanjem Y-kromosoma, ki se prenaša izključno z očetov na sinove. S tem se lahko ugotovi tudi genealoški izvor Putinove družine. Glede na to, da naj bi Mihail Putin pripadal Y-haploskupini E1b oziroma znotraj te haploskupine podskupini E-V13, pripada tej Y-haploskupini tudi Vladimir Putin.
Med Rusi je to redka haploskupina
Gre za haploskupino, ki je v Rusiji zelo redka, saj ji pripada manj kot pet odstotkov prebivalstva. Glede na to, da v Rusiji živi okoli 144 milijonov prebivalcev, E-V13 pripada manj kot 3,5 milijona ruskih moških. Ta haploskupina je redka tudi v Sloveniji, kjer ji prav tako pripada manj kot pet odstotkov moških. Pogostejša je na jugu Evrope, zlasti pa na jugovzhodu Evrope.
Y-haploskupini, ki naj bi ji pripadal Vladimir Putin, pripada manj kot pet odstotkov Rusov.
Vsi današnji pripadniki haploskupine E-V13 so daljni potomci moškega, ki je pred več tisočletji najverjetneje živel na območju Balkanskega polotoka (verjetno bolj na jugu kot severu polotoka) in je bil najverjetneje del neolitske skupnosti zgodnjih kmetov. Zdaj imajo vsi evropski narodi vsaj nekaj pripadnikov te haploskupine.
Zakaj so Albanci postali pozorni na domnevni Putinov DNK
Največ pripadnikov E-V13 je danes na Balkanu, zlasti veliko jih je med Albanci, na Kosovu je skoraj vsak drugi moški pripadnik te haploskupine, zaradi česar so se v zadnjih dneh po spletu pojavila vprašanja, ali je Putin albanskega rodu. Živi pa v Rusiji približno enako število moških, ki so nosilci E1b, kot na Kosovu in v Albaniji. Seveda zaradi veliko večjega števila Rusov v primerjavi s številom Albancev.
Putin seveda ni albanskega rodu (njegovi predniki so vsaj že v 17. stoletju živeli v osrednji Rusiji), saj je haploskupina E-V13 zaradi svoje večtisočletne zgodovine starejša od etnogeneze vseh današnjih evropskih narodov, tudi albanskega.
Kaj povezuje Putina in Hitlerja?
Zanimiv je tudi podatek, da naj bi poleg Putina haploskupini E-V13 oziroma E1b pripadala Napoleon Bonaparte in Adolf Hitler. Novinarjem Bilda se zdi zanimiv prav zadnji podatek, ki povezuje Putina in Hitlerja. Bildov novinar Julian Röpcke se je celo pošalil, da je to morda razlog, da Rusi skrivajo Putinov DNK.
Putinovi nasprotniki in kritiki ga – še zlasti po začetku ruskega napada na Ukrajino februarja 2022 – radi primerjajo z Adolfom Hitlerjem. Skovan je bil tudi izraz Putler. Če so DNK-podatki pravilni, Putina in Hitlerja povezuje pripadnost Y-haploskupini E1b. Seveda to ne pomeni, da sta Putin in Hitler sorodnika, nista niti v kakšnem zelo daljnem sorodstvu.
Domnevno DNK-poročilo Mihaila Putina tudi razkriva, da naj bi bil ta zaradi genetskih razlogov izpostavljen nevarnosti raka na prostati. Ne vemo pa, ali bi enako znanstveniki sklepali pri DNK Vladimirja Putina, saj njuna dedna zapisa na avtosomnih kromosomih nista popolnoma enaka.
Strah pred genetsko bombo
Pri DNK se pogosto govori o t. i. genetski bombi, ki naj bi vsebovala patogene, ki bi prizadeli le nosilce določenih genov. Med tistimi, ki zelo resno jemljejo grožnjo genetske bombe, naj bi bil tudi Vladimir Putin. Maja 2007 je ruski dnevnik Komersant poročal, da je Rusija prepovedala izvoz vseh človeških bioloških vzorcev v tujino. Razlog za to odločitev naj bi bilo tajno poročilo ruske obveščevalne službe FSB o razvoju genetskega biološkega orožja, ki bi ga Zahod usmeril proti prebivalcem Rusije.
Putin je po pisanju latvijske spletne strani Meduza leta 2017 javno dejal, da določeni tujci iz neznanih razlogov poklicno zbirajo biološki material različnih etničnih skupin po vsej Rusiji. "Vprašanje je, zakaj to delajo," je svaril Putin.
Po drugi strani pa Putinu očitajo, da razvija genetska orožja. Tako je Washington Post marca 2018 objavil članek z naslovom Putin razširja skrivne vojaške laboratorije za "genetske" bombe, močne kot jedrske bombe (ang. Putin expands secret military labs for 'genetic' bombs as powerful as nukes, op. a.). Znanstveniki so sicer glede možnosti izdelave genetskih bomb deljenega mnenja – nekateri menijo, da takšnih bomb ni mogoče izdelati, drugi svarijo, da razvoj poteka v smeri, ki bo omogočil takšno bombo.
Med ustanovitelji leta 2006 ustanovljenega kalifornijskega podjetja za DNK-teste 23andMe je tudi Anne Wojcicki. Ta je bila v preteklosti nekaj časa poročena s soustanoviteljem Googla Sergeyem Brinom.
Kako občutljivi so DNK-podatki, kaže tudi preplah, ki je nastal te dni zaradi propada ameriškega podjetja za DNK-teste 23andMe, ki ga je ustanovila Anne Wojcicki. Na milijone ljudi, zlasti Američanov, ki so dali svoj DNK podjetju za raziskave družinskega debla ali odkritja morebitnih bolezni, je zdaj strah, kdo bo prišel do njihovega DNK. Številni tako uničujejo svoje uporabniške račune na 23andMe (številka 23 v imenu podjetja je seveda povezana z dejstvom, da ima vsak človek 23 parov kromosomov - 22 parov avtosomnih kromosomov ter par XY ali XX).
