Torek, 14. 4. 2020, 14.38
4 leta, 8 mesecev
Evropske države različno o (ne)nadaljevanju ostrih ukrepov proti bolezni covid-19
Kdo ima prav, Nemci ali Francozi? Oboji! #video
Skoraj istočasno, ko so nemški znanstveniki svojim politikom priporočili premišljeno postopno omilitev zdajšnjih ukrepov družbenega oddaljevanja, je francoski predsednik kot edino smiselno možnost podaljšal stroge ukrepe v svoji državi še za en mesec. Zakaj takšna razlika in kako je glede tega v nekaterih drugih državah Evropske unije?
V Franciji podaljšujejo (stroge) ukrepe za zajezitev epidemije novega koronavirusa do 11. maja, je včeraj objavil francoski predsednik Emmanuel Macron.
Priznal je, da Francija ni bila dobro pripravljena na to epidemijo, in poudaril, da bo o popuščanju ukrepov mogoče razmišljati šele takrat, ko in če se bodo zdajšnji (sicer še vedno blago) pozitivni trendi nadaljevali.
Nevarnost "drugega uničujočega vala"
"Takrat bomo ukrepe morda lahko omilili, če bomo še naprej dobri in odgovorni državljani in še naprej upoštevali pravila ter če se bo upočasnitev širitve virusa zares nadaljevala," je med drugim povedal Macron v svojem televizijskem nagovoru državljanom.
Dan pred Macronovim govorom je francoski javni inštitut za zdravstvene raziskave INSERM opozoril, da bi prezgodnja odprava osamitvenih ukrepov lahko sprožila, kot so ga opisali, uničujoč drugi val epidemije.
Ulice Pariza in drugih francoskih mest bodo samevale (vsaj) še do 11. maja.
Šole morda, restavracije nikakor ne
Čeprav bi maja, če bodo pogoji izpolnjeni, Francozi lahko začeli razmišljati o odprtju šol, bodo kavarne, restavracije in drugi kraji večjega zbiranja ostali zaprti, je še povedal. Ravno tako ni verjetno, da bi univerze odprli pred poletjem.
Omejitev ne bi odpravili za starejše in druge ranljive skupine, v javnem prevozu in drugod. Tam, kjer so zaposleni najbolj izpostavljeni stikom z drugimi, bi lahko uporaba mask postala sistemsko obvezna.
Ena ura dnevno in samo do en kilometer stran
Francija je svoje ostre ukrepe uvedla 17. marca in jih je zdaj že drugič podaljšala. Francozom je ukazala striktno bivanje doma z izjemo le najnujnejših opravil, kot so nabava hrane in zdravil. Ob tem dnevno lahko zunaj doma preživijo največ uro in največ en kilometer od doma.
Vsekakor pa bodo meje z neevropskimi državami še nekaj časa ostale zaprte, je še povedal Macron, ki je napovedal, da bo vlada še naprej razvijala mobilno aplikacijo, s katero bi lahko ugotovili, katere osebe so bile v stiku z okuženo.
Jasna merila nemških strokovnjakov
Le nekaj ur pred Macronovim govorom pa so strokovnjaki nemške Nacionalne akademije znanosti Leopoldina v svoji tretji izjavi za javnost predlagali jasna merila, ki morajo biti izpolnjena za omilitev ukrepov.
Najpomembnejša so, da se število novih okužb ustali na nizki ravni, da se zaloge potrebnih materialov v zdravstvenih ustanovah, vključno z zaščitno opremo, naberejo v zadostnih količinah, in da se oskrba drugih bolnikov nadaljuje kot pred izbruhom epidemije.
Glede na stanje nemškega (javnega) zdravstva strokovnjaki Leopoldine priporočajo čimprejšnje odprtje šol, pa tudi trgovin in javnih služb, pri uporabi javnega prevoza pa, ravno tako kot Francozi, predlagajo sistemsko uporabo mask in še naprej delajo na razvoju mobilne aplikacije, ki bi pomagala hitro ugotoviti stike z okuženimi osebami.
Kako se bo nemška vlada opredelila do teh priporočil, bo jasno predvidoma jutri, ko naj bi sprejeli nov načrt nadaljnjega ravnanja.
Na videz nasprotno, a s skupnim imenovalcem
Čeprav sta stališči Nemčije in Francije na prvi pogled videti povsem nasprotujoči (in glede na predlagano takojšnje ravnanje tudi sta), sta v svoji osnovi in bistvu enaki: ukrepe je smiselno omiliti takrat, ko bodo za to doseženi jasni pogoji.
Evropa pri tem očitno nima in ne more imeti enotne politike, kajti med državami so precejšnje razlike v kakovosti in dostopnosti (javnega) zdravstva, obsegu in dostopnosti testiranj in drugih dejavnikih, ki vplivajo na učinkovito obvladovanje epidemije.
Razmere drugod po svetu, kjer teh pogojev niso dosegli – zadnje dni so to predvsem Ekvador, Rusija in deli ZDA –, nazorno dokazujejo, kaj se lahko zgodi, če ukrepi niso skladni z razmerami. Ob tem pa je očitno, da je Nemčija eden redkih primerov držav (celo znotraj Evropske unije), kjer sta se vsa država in predvsem njeno zdravstvo lahko učinkovito lotila celo tako obsežne epidemiološke krize.
V Franciji, zlasti na vzhodu države, predvsem v Alzaciji in Loreni, so bolnišnice že tako preobremenjene, da so nekatere bolnike prepeljali v bolnišnice na zahodu države, kakor tudi v bolnišnice v sosednjih Luksemburgu in Nemčiji.
Pogled k sosedom na zahod in sever
Ne bo tako kot prej
Tudi na Hrvaškem razmišljajo o omilitvi ukrepov, a za zdaj še brez natančnejših časovnih opredelitev. Če ne bi na Hrvaškem (šele) v prejšnjem tednu virus vstopil v več domov za starejše v različnih delih države, bi bile številke pri naši jugovzhodni sosedi še bolj spodbudne.
"Takšne [izredne] razmere ne morejo trajati v nedogled. Zlasti ne smemo dovoliti gospodarskega sesutja, ker potem nismo nič naredili," je povedal prvi mož hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak. "Ukrepe lahko popustimo, a ne sme biti tako, kot je bilo prej, saj bo treba uvesti posebne ukrepe, kot je distanciranje."
Na Hrvaškem, kjer so enako kot v Sloveniji ustavili javni potniški promet, menijo, da bi bil ponovni zagon vlakov in avtobusov eden od prvih mogočih korakov, ko bodo epidemiološke razmere dopuščale postopno omilitev ukrepov.
Na Hrvaškem razmišljajo o javnem prevozu
Med prvimi ukrepi, ki bi jih lahko obravnavali na Hrvaškem, je ponovna vzpostavitev javnega prevoza, ki je bil (z izjemo nekaterih ladijskih in trajektnih prog, a le za otoško prebivalstvo) ustavljen nekaj dni po tem, ko je to storila Slovenija. Morebitno ponovno uvedbo bi spremljali zelo strogi epidemiološki ukrepi.
V Avstriji, Nemčiji in še nekaterih državah so med epidemijo javni prevoz omejili, a ne tudi ustavili.
Pogoj na Hrvaškem: sedemdnevni stalni padec števila okuženih
Šef hrvaškega nacionalnega kriznega štaba in notranji minister Davor Božinović je kot pogoj za začetek razmišljanj o morebitni omilitvi ukrepov izpostavil od pet- do sedemdnevni stalni padec števila na novo okuženih.
Hrvaški notranji minister in šef hrvaškega kriznega štaba Davor Božinović
Na Hrvaškem imajo, podobno kot v Sloveniji, omejitev gibanja na kraj stalnega ali začasnega prebivališča, upravičenost do izjeme od tega pravila pa se od prejšnjega tedna dokazuje z e-prepustnicami.
Delovnega časa trgovin ne bodo kmalu podaljšali
Trgovine in lekarne na Hrvaškem delajo od ponedeljka do sobote med 8. in 17. uro za vse kupce (tri delovne dni pred velikonočnimi prazniki so bile trgovine odprte od 7. do 20. ure), tržnice pa so te dni odprli od 8. do 13. ure, vse seveda z doslednim spoštovanjem ukrepov varne razdalje in nošenja mask v prostorih, kjer se zbirajo kupci.
Tako bo, kot kaže, ostalo še nekaj časa, saj o spremembi zdajšnjega delovnega časa ne razmišljajo.
Težko je predvideti začetek turistične sezone
Hrvaško gospodarstvo je močno odvisno od turizma in zato tam mnogi z zanimanjem in strahom razmišljajo, ali bo mogoče še kaj rešiti od letošnje, predvsem poletne, sezone.
"Težko je predvideti, kdaj bi se turistična sezona lahko pognala. Ne vemo, kaj bo s Skandinavijo, kjer je sicer videti obetavno, in ne vemo, kaj bo z osrednjo Evropo. Mi imamo določeno prednost zaradi ugodnih epidemioloških razmer, a je turistična sezona močno odvisna od razmer v državah, od koder prihajajo turisti na Hrvaško; zagotovo ne bomo dopuščali prihodov iz držav, kjer razmere niso dobre," je povedal Capak.
Capak je ob tem povedal, da bi se bilo po njegovem mnenju dobro usmeriti na domače goste in na to, kaj je njim privlačno. Ali to pomeni, da bodo odpravili omejitev gibanja na kraj stalnega ali začasnega bivališča? "Za zdaj to zadržujemo, a bo tudi to prišlo na vrsto. Če bo stanje ugodno, zakaj ne, bomo videli, kako to lahko sprostimo."
9