Torek, 31. 3. 2020, 16.14
4 leta, 8 mesecev
Ne Italija, ne Španija, ne Francija, ne Nemčija …
To je država z največjo gostoto potrjenih okužb v Evropski uniji
Majhna evropska država, ki ima približno 30 odstotkov toliko prebivalcev kot Slovenija, ima kar 2,5-krat več potrjenih primerov okužbe z virusom sars-cov-2, povzročiteljem bolezni covid-19. Kaj je tam drugače?
Luksemburg, ki ima le nekaj več kot 600 tisoč prebivalcev, ima skoraj dvakrat toliko potrjenih primerov okužb na prebivalca kot Italija in Španija, ki te dni poročata o največjem številu potrjenih okužb z virusom sars-cov-2 v Evropski uniji.
Toda v Luksemburgu jih hkrati malo pomirja dejstvo, da je smrtnost pri njih občutno nižja kot v sredozemskih državah, od koder že nekaj tednov prihajajo najslabše številke v Evropski uniji.
Vsak dan jih 200 tisoč pride na delo iz drugih držav
Luksemburg je resnično v središču Evrope, in to ne zgolj z zemljepisnega vidika. Njegovo raznovrstnost, multikulturnost in vezanost na sosede nakazuje že uradna trojezičnost, sicer pa so v Luksemburgu tudi sedeži več mednarodnih in evropskih ustanov, podružnice multinacionalk in velika mednarodna logistična središča, ki v to vojvodstvo pripeljejo ljudi ne le iz vse Evropske unije, temveč tudi od drugod.
V državico z nekaj več kot 600 tisoč stalnih prebivalcev se vsak dan pripelje okrog 200 tisoč ljudi iz sosednih držav Belgije, Francije in Nemčije, ki v Luksemburgu opravljajo najrazličnejša dela – tudi v zdravstveni oskrbi in drugih službah, ki so nujne za nemoteno delovanje države v razmerah z največ omejitvami. Vsak dan v Luksemburg pridejo tudi tisti, ki so na krajših službenih poteh.
Veliko družbenih interakcij in stikov pa, žal, prinaša tudi več možnosti okužb.
Zaprtje luksemburških mej ni možnost
V Luksemburgu so prvi primer bolezni covid-19 na svojem ozemlju zaznali 29. februarja, približno takrat, ko so v severni Italiji zaprli prvih 11 mest, ki so postala žarišča. V tednu med 14. in 21. marcem je število potrjenih okužb v Luksemburgu naraščalo povprečno za več kot 45 odstotkov dnevno.
Luksemburg si zaradi svoje odprtosti in odvisnosti od delavcev iz drugih držav ni mogel privoščiti zapiranja meja niti takrat, ko so to naredile skoraj vse članice Evropske unije. Drugim ukrepom se niso izogibali, tako je premier Xavier Bettel 15. marca ukazal zapiranje vseh nenujnih trgovin in restavracij ter šol in gradbišč, a so njihove meje ostale odprte tudi, ko je Nemčija prva zaprla svoje meje z Luksemburgom 16. marca.
Poskrbeli bi za začasno namestitev "vozačev"iz drugih držav in njihovih družin
Delo na domu, ki je marsikomu omogočilo ohranitev dela in delovnega mesta tudi v teh razmerah, je pri čezmejnih delavcih naletelo na birokratske in predvsem davčne ovire.
Luksemburški premier Xavier Bettel je že 15. marca ukazal zaprtje vseh nenujnih trgovin in restavracij, toda meje ostajajo odprte.
A Luksemburg ima odgovor tudi na to – v času epidemije bi jim zagotovili namestitev kar v luksemburških hotelih (in tudi poskrbeli za vrtce za njihove otroke) ter tako hkrati zagotovili njihov prihod in zmanjšali možnost interakcij, ki so pri vsakodnevni poti čez mejo v službo neizogibne.
Ravno tako so zagotovili tudi grad, koncertno dvorano in toplice, ki bodo spremenjeni v bolnišnice, če bi morebitna nadaljnja rast okuženih zapolnila njihove redne bolnišnične zmogljivosti.
Luksemburg sprejema tudi bolnike iz sosednjih držav
Za zdaj pa so razmere v Luksemburgu še obvladljive. Še več, v Luksemburg vozijo nekatere bolnike z resnimi težavami predvsem iz Francije in jih priklapljajo na respiratorje v enotah intenzivne oskrbe luksemburških bolnišnic.
Luksemburg si zaradi svoje odprtosti in odvisnosti od delavcev iz drugih držav ni mogel privoščiti zapiranja meja niti takrat, ko so to naredile skoraj vse članice Evropske unije. Na fotografiji: patruljni avto luksemburške policije.
Prednost Luksemburga je tudi v tem, da lahko v razmeroma kratkem času proizvede veliko respiratorjev in druge medicinske opreme, ki je marsikje, tudi po Evropski uniji, močno primanjkuje, izpada zdravstvenega osebja pa jim ne bi uspelo (zlahka) nadomestiti.
Velike razlike v relativni smrtnosti
Ker se obseg testiranja prebivalstva med državami močno razlikuje, je podatek o številu umrlih eden bolj relevantnih (čeprav ta ni absolutno merilo, ker na umrljivost vplivajo številni dejavniki, tudi takšni, ki se med državami močno razlikujejo).
V Luksemburgu je tako relativna smrtnost (število umrlih na enako število prebivalcev) 29 na milijon prebivalcev – v Italiji je ta štiri, v Španiji kar 5,5-krat višja (v Nemčiji pa sedemkrat nižja).
Še precej višje številke v – San Marinu!
Čeprav Luksemburg močno izstopa med članicami Evropske unije, je pri njih obolelega prebivalstva še vedno komaj za tretjino deleža, s katerim se spoprijemajo v majhni evropski državi zunaj Evropske unije - v San Marinu, kjer so tudi uradni podatki o smrtnosti neobičajno visoki.
San Marino pred izbruhom epidemije
V državi s komaj 33.400 stalnimi prebivalci so do 30. marca prešteli že 192 obolelih, kar je skoraj 600 obolelih na sto tisoč prebivalcev. Covid-19 je bil usoden za 25 ljudi v San Marinu, kar bi ob še 13 ozdravelih pomenilo neverjetno visoko 11-odstotno smrtnost.
Številke je treba analizirati po pameti
To seveda ne pomeni, da bosta tudi drugod po svetu smrtnost in delež obolelih tako visoka ali celo blizu teh vrednosti. Tako visoka razmerja so posledica dejstva, da na majhnem in pravzaprav nereprezentativnem vzorcu za celotno prebivalstvo vsak potrjeni primer lahko pomeni kar visok relativen prispevek ter da so v majhnih državah, kot sta San Marino in Luksemburgu, s testiranji zajeli večji delež prebivalstva.
Pri vseh podatkih in statistikah je namreč pomembno, da je vzorec relevanten in reprezentativen (kar državne ali občinske meje pogosto niso) ter da številke tolmačimo z zdravo pametjo in življenjsko – ali celo namensko.
5