Četrtek, 2. 4. 2020, 15.06
4 leta, 8 mesecev
Stranski učinki epidemije (tudi) pri zahodnih sosedih vse močnejši
Italijanom ni več do petja z balkonov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,94
14
Epidemija, ki svoje zobe veliko bolj kaže na razvitem severu države, je gospodarsko najbolj prizadela že tako manj razviti jug Italije.
Sredi marca, le nekaj dni po uvedbi ostrih omejevalnih ukrepov, ki so jih priklenili na dom, so naši zahodni sosedje še polni upanja peli na svojih balkonih. Zdaj, tri tedne pozneje, pesmi z balkonov ni več mogoče slišati.
Vse bo v redu. Tako je bilo skupno sporočilo takratnih pobud, ki so z glasbo in petjem združevale Italijane prek njihovih balkonov, zdaj, tri tedne pozneje, pa vse bolj kaže, da vse vendarle ni v redu, poročata dopisnika iz Rima in Palerma za britanski časnik The Guardian.
Strah pred revščino nadvladal strah pred virusom
Epidemija, ki svoje zobe sicer veliko bolj kaže na razvitem severu države, je gospodarsko najbolj prizadela že tako manj razviti jug Italije. "Ljudje se zdaj bolj kot samega virusa bojijo revščine, mnogi so brez služb in lačni," je povedal duhovnik pri neapeljskem Karitasu Salvatore Melluso.
Iz gospodarsko najbolj prizadetih južnoitalijanskih pokrajin Kampanja (glavno mesto Neapelj), Kalabrija (glavno mesto Catanzaro), Sicilija (glavno mesto Palermo) in Apulija (glavno mesto Bari) prihajajo poročila o policijskih patruljah, ki morajo preprečevati kraje po trgovinah z živili, ter številnih samostojnih podjetnikih in pogodbenikih, ki čeprav so ostali brez virov prihodka, niso upravičeni do socialne pomoči, še poroča The Guardian.
Prihranki kopnijo, posojila brez odlogov
V nekaterih majhnih mestih je šlo že tako daleč, da lastnike manjših trgovin, ki so večinoma zdaj tudi sami odvisni izključno od svojih prihrankov, prepričujejo, naj brezplačno razdelijo hrano, so med drugim zapisali.
Navajajo tudi primere ljudi s Sicilije, ki so ostali brez služb, a jim banke vendarle ne dovolijo odloga plačevanja obrokov posojila. "Za zdaj žena, jaz in najina dva otroka živimo od prihrankov, a vprašanje je, do kdaj," je povedal natakar s Sicilije.
Mnogi nimajo več nobenega prihodka
Številkam gospodarsko prizadetih je treba prišteti neznano število tistih, ki so delali na črno in zato ne morejo računati na kakršnokoli obliko državne pomoči. Po nekaterih ocenah jih je po vsej Italiji okrog 3,3 milijona, od tega več kot milijon v prej omenjenih štirih južnoitalijanskih pokrajinah.
Vse bo dobro, so bili najprej prepričani Italijani, zdaj pa se vedno bolj sprašujejo, ali bo res.
Italijanski premier Giuseppe Conte je napovedal 4,3 milijarde evrov pomoči občinam iz solidarnostnih skladov in še 400 milijonov evrov pomoči za nakup živil, a župani vztrajajo, da to ne bo dovolj. "Pričakujemo več in upamo, da bo vlada našla način. Velik del prebivalcev nima nobenega prihodka, prej so živeli častno, zdaj pa imajo težave," pravi župan sicilskega mesta Catania Salvo Pogliese.
Še odprte trgovine so še bolj na udaru tatov
Ob tem se pojavljajo tudi kriminalne združbe, ki v teh časih poskušajo okrepiti svojo vlogo, sta še poročala italijanska dopisnika časnika The Guardian. Njihov vir navaja, da poteka preiskava proti skupini Narodna revolucija na Facebooku, ki spodbuja državljane v plenjenje po veleblagovnicah.
Šlo naj bi za skupine, ki so pred omejitvami kradle po domovih in drugih trgovinah, zdaj pa so njihova edina mogoča tarča trgovine, ki so še odprte, torej trgovine z živili, in lekarne, je pojasnil neimenovani viri iz sicilske enote italijanske protiteroristične policije.
Župan glavnega sicilskega mesta Leoluca Orlando zato predlaga temeljni dohodek za preživetje, ki bi ga prejeli najrevnejši, saj verjame, da bi s tem mafiji in drugim kriminalnim združbam preprečili novačenje ljudi za kazniva dejanja.
Ulice italijanskih mest, na fotografiji je Rim, so opustele.
Pravi sovražnik Italije je birokracija
Manjšim podjetnikom je država zgolj preložila davčne obveznosti, zato se sprašujejo, kako bodo lahko pozneje poravnali davčni račun, če obdobju, v katerem nimajo prihodkov, ni videti konca.
Tisti, ki so upravičeni do finančne pomoči, pa naletijo na naslednjo veliko oviro – birokracijo. "Birokracija je pravi sovražnik Italije in v kriznih razmerah je to težavo nemogoče rešiti," je prepričan Massimiliano Panarari, profesor na rimski zasebni univerzi za družbene vede Luiss. "Na začetku omejitev gibanja so ljudi še poskušali razmišljati čim bolj optimistično, a se njihove misli zdaj vračajo h grenki realnosti obupno ranljive države."
14