Četrtek, 22. 6. 2023, 22.24
1 leto, 6 mesecev
Kako se Američani želijo rešiti iz kitajske pasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Sta se najmočnejši državi na svetu, ZDA in Kitajska, znašli v t. i. Tukididovi pasti (Tukidid je bil grški antični zgodovinar), ki trdi, da se bosta obstoječa in nastajajoča sila prej ali slej neizogibno medsebojno spopadli?
Odnosi med ZDA in Kitajsko so bili zadnje čase zelo slabi. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti Kitajski sprožil trgovinsko vojno, v času predsednika Joeja Bidna pa je tudi več napetosti med državama zaradi Tajvana. Pred dnevi je Peking sicer obiskal ameriški zunanji minister Antony Blinken.
Se spomnite washingtonskega konsenza, svoje bralce sprašuje švicarski spletni medij watson.ch. Gre za doktrino Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je vsem državam v vzponu vsilil odprte trge, nizke carine in čim manj državne regulacije. Gre za hvalnice globalizaciji, ki je 400 milijonov ljudi dvignila iz skrajne revščine in vsemu prebivalstvu omogočila blaginjo in mir, navaja medij.
"Kimerika" kot temelj globalizacije
V središču hvalnic globalizaciji je bil po pisanju švicarskega medija odnos med ZDA in Kitajsko. "Kitajski komunisti so po zaslugi Deng Šjaopinga Maov kamenodobni komunizem pustili za sabo in sprostili sile prostega trga. V presenetljivo kratkem času je Kitajska postala delavnica sveta in prehitela Nemce kot svetovne prvake v izvozu."
Sledila je tudi politična otoplitev. Predsednik ZDA Bill Clinton je Kitajcem dovolil vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in s tem postavil temelje za nove odnose med državama. To razmerje so kmalu poimenovali Kimerika (angl. Chimerica). Ta izraz je izražal tisto, kar je bila takrat nova realnost: Kitajska proizvaja, Amerika troši – in obe sta srečni.
Sta se Kitajska in ZDA znašli v Tukididovi pasti?
Še leta 2018 je direktorica IMF Christine Lagarde na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu govorila, da je svetovno gospodarstvo tako rekoč v optimalnem stanju. Danes pa se vse skupaj sliši nekoliko drugače, ugotavlja watson.ch.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pred leti sprožil trgovinsko vojno proti Kitajski, za katero trdi, da bogati na račun ZDA. Odnosi med državama se tudi po Trumpovem odhodu niso izboljšali. Govori se celo o novi hladni vojni, del katere je tudi vojna za čipe oziroma poskus ZDA, da bi Kitajski preprečile nakup in razvoj čipov.
Danes se govori o Tukididovi pasti, ki trdi, da se bosta obstoječa in nastajajoča sila prej ali slej neizogibno medsebojno spopadli. Kimerika je v najboljšem primeru postala nostalgičen spomin. Danes Svetovna banka streznjeno ugotavlja: "Skoraj vse gospodarske sile, ki so v zadnjih treh desetletjih poganjale blaginjo in napredek, slabijo. Bliža se izgubljeno desetletje – za ves svet.”
Konec hvalospevov prosti trgovini
Politično ozračje med Washingtonom in Pekingom je postalo hladno. Mešanica strahu in sovraštva do Kitajske je tako rekoč edina stvar, ki trenutno še združuje Američane. Nasprotno pa Kitajcem vsak dan bobnajo, da je velesila ZDA postala neozdravljivo dekadentna in da je v neizogibnem zatonu, še piše watson.ch.
Zgodil se je tudi premislek med ekonomisti. Hvalospevi prostemu trgu in odprtim trgom so zbledeli. V britanskem poslovnem časniku Financial Times Rana Foroohar navaja besede Roberta Lighthizerja, nekdanjega trgovinskega odposlanca Trumpove administracije in zagovornika trde politike do Kitajske, ki odobravajoče pravi: "Prosta trgovina je samorog – plod anglosaške domišljije. Nihče razen anglosaškega sveta ne verjame v to in nihče se tega ne drži."
Izgubljena vera v neoliberalizem?
Kot piše švicarski medij, se moti vsak, ki verjame, da bo administracija zdajšnjega predsednika ZDA Joeja Bidna odpravila kršitve neoliberalne ortodoksije. Carine, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa, niso bile odpravljene, ampak so se dejansko zvišale v času t. i. vojne čipov. Tudi vera v neoliberalizem je izgubljena.
Temelj globalizacije je ideologija prostega trga. Pandemija covid-19, vojna v Ukrajini in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko spodjedajo te temelje.
Jake Sullivan, svetovalec za nacionalno varnost in ključni vodja razmišljanja v Bidnovi administraciji, je v nedavnem govoru dejal, da je zmotno verjeti, da bodo "trgi vedno produktivno in učinkovito alocirali (razporejali, op. p.) kapital".
Zakaj je nemško gospodarstvo zdrsnilo v recesijo
Pandemija in vojna v Ukrajini sta pomembno prispevali k novemu redu v svetovnem gospodarstvu. To se vidi na primeru Nemčije. Po padcu berlinskega zidu je nekdanji podprvak svetovnega izvoza zacvetel zaradi poceni energije iz Rusije in lakote po nemških avtomobilih.
Danes morajo Nemci iz Katarja uvažati zemeljski plin v tekoči obliki. Medtem se Kitajci začenjajo ogrevati za električne avtomobile lastne proizvodnje. Rezultat: nemško gospodarstvo je zdrsnilo v recesijo.
Kakšne težave imajo Američani in Kitajci
Kot še piše watson.ch, so spremembe v svetovnem gospodarstvu morda še posebej močno prizadele Nemce. Trpijo pa tudi Kitajci in Američani. Kitajsko gospodarstvo je v krizi. Brezposelnost mladih je dosegla raven brez primere in številke gospodarske rasti se postopoma zmanjšujejo. Zdi se, da je kitajsko gospodarstvo še vedno odvisno od zahodnih prodajnih trgov.
Ena od zmagovalk globalizacije je bila tudi Nemčija, ki je še pred leti, v času vladavine Angele Merkel, cvetela zaradi poceni ruskih energentov in dostopa do kitajskega trga. Vojna v Ukrajini ter napetosti med ZDA in Kitajsko pa so oslabile Nemčijo. Ta ne more več računati na poceni ruski plin, poleg tega pa ji škodi vzpon kitajske industrije električnih avtomobilov.
Nasprotno pa so Američani zaradi pandemije spoznali, kako nezanesljive so njihove dobavne verige. Zato Katherine Tai, trgovinska predstavnica Bidnove administracije, opozarja, da "današnja trgovinska pravila krepijo tiste dobavne verige, ki so krhke in nas delajo ranljive. To nima smisla v času, ko jih želimo diverzificirati in jih narediti odpornejše."
Ima "nova hladna vojna" samo poražence?
"Gospodarsko ima 'nova hladna vojna' med ZDA in Kitajsko, o kateri se razpravlja, samo poražence. Toda napetosti so se v zadnjih mesecih povečale. Brezpogojno postavljanje Kitajske na stran Putina v ukrajinski vojni je razjezilo Washington. Nasprotno pa Peking postaja vse bolj razdražen zaradi ameriških prizadevanj, da bi podprl Tajvan. Tudi sestreljeni vohunski baloni ter merjenje moči v zraku in na morju pravzaprav ne pomagajo pomiriti ozračja," piše watson.ch.
Aktualni obisk ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna na Kitajskem je zato po pisanju švicarskega medija dobrodošel, čeprav majhen korak v pravo smer: "Lahko bi pomagal prekiniti spiralo navzdol med obstoječo in nastajajočo velesilo. Prav tako bi lahko naredil nekaj malega za razbremenitev Tukididove pasti. Ni nujno, da sta ZDA in Kitajska prijateljici. Nihče si ne želi nove Kimerike. Nov kompromis, ki prepreči vročo vojno, bo zadostoval."
