Nedelja, 21. 5. 2023, 10.14
1 leto, 7 mesecev
Kako Kitajska najrevnejše države na svetu potiska na rob prepada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,41
Kitajska krepi svoj vpliv po svetu, tudi s posojanjem denarja revnim državam.
Ducat revnih držav po svetu se srečuje z gospodarsko negotovostjo in celo propadom pod težo stotin milijard dolarjev tujih posojil. Večina teh držav ima največjega in najbolj neizprosnega državnega posojilodajalca na svetu – Kitajsko.
Analiza ducata držav, ki so najbolj zadolžene do Kitajske, vključno s Pakistanom, Kenijo, Zambijo, Laosom in Mongolijo, je v analizi Associated Pressa (AP) ugotovila, da odplačevanje tega dolga požira vedno večjo količino davčnih prihodkov, potrebnih za odprtje šol, oskrbo z elektriko ter za plačilo za hrano in gorivo. Odplačevanje dolga do Kitajcev poleg tega izčrpava rezerve v tuji valuti, ki jih te države uporabljajo za plačilo obresti na ta posojila.
Kitajska noče odpisati dolga
V ozadju težav teh revnih držav je po študiji AP nepripravljenost Kitajske, da bi odpisala dolg tem državam, in njena skrajna tajnost glede tega, koliko denarja je posodila in pod kakšnimi pogoji, zaradi česar drugi večji posojilodajalci niso priskočili na pomoč državam v težavah.
Poleg tega je nedavno prišlo na dan, da so morali posojilojemalci položiti gotovino na skrite depozitne račune, zaradi česar je Kitajska postala tisti upnik, ki jim morajo revne države najprej plačati dolg.
Zambija in Šrilanka sta že bankrotirali
Države v analizi AP so imele kar 50 odstotkov tujih posojil od Kitajske in večina jih je več kot tretjino državnih prihodkov namenila za odplačilo zunanjega dolga. Dve izmed njih, Zambija in Šrilanka, sta že bankrotirali in ne moreta plačati niti obresti za posojila za financiranje gradnje pristanišč, rudnikov in elektrarn.
Zaradi gospodarske krize so pred meseci izbruhnili nemiri na Šrilanki.
V Pakistanu je bilo odpuščenih na milijone tekstilnih delavcev, ker ima država preveč zunanjega dolga in si ne more privoščiti, da bi plačevala elektriko za pogon strojev.
"Plače ali bankrot"
V Keniji je vlada zadržala plače na tisoče uslužbencev, da bi prihranila denar za plačilo tujih posojil. Predsednikov glavni svetovalec za gospodarstvo je prejšnji mesec tvitnil: "Plače ali bankrot? Izberite."
Odkar je Šrilanka pred enim letom bankrotirala, je izginilo pol milijona delovnih mest v industriji, inflacija je dosegla 50 odstotkov in več kot polovica prebivalstva v številnih delih države je padla v revščino.
Val bankrotov in političnih pretresov?
Strokovnjaki napovedujejo, da če Kitajska ne bo začela mehčati svojega stališča do svojih posojil revnim državam, se lahko pojavijo val neplačil dolgov in politični pretresi.
Zambija je ena od afriških držav, ki je v preteklih letih spletla tesne stike s Kitajsko. Na fotografiji iz leta 2018 vidimo takratnega kitajskega veleposlanika v Zambiji Jang Juminga in zambijskega ministra za zdravje.
Študija primera, kako se je to odvilo, je Zambija, država brez dostopa do morja na jugu Afrike, ki ima 20 milijonov prebivalcev. Ta država si je v zadnjih dveh desetletjih od kitajskih državnih bank izposodila nekaj milijard dolarjev za gradnjo jezov, železnic in cest.
Kitajski dolg izčrpava zambijske državne finance
Posojila so spodbudila zambijsko gospodarstvo, a plačila tujih obresti povečala tudi do takšnih zneskov, da je vladi na koncu ostalo le malo denarja, zaradi česar je morala zmanjšati izdatke za zdravstveno varstvo, socialne storitve ter za subvencije kmetom za semena in gnojila.
V preteklosti so v takšnih okoliščinah veliki državni posojilodajalci, kot so ZDA, Japonska in Francija, sklenili dogovore o odpisu dolga, pri čemer je vsak posojilodajalec jasno razkril, kaj mu dolgujejo in pod kakšnimi pogoji, da se nihče od njih ne bi počutil ogoljufanega.
Kitajsko skrivaštvo
Toda Kitajska ne igra po teh pravilih. Sprva je celo zavračala vključitev v večdržavne pogovore. Z Zambijo se je tako pogajala ločeno in vztrajala pri zaupnosti, ki je državi prepovedovala, da bi nekitajskim posojilodajalcem povedala pogoje posojil in razkrila, ali je morda Kitajski uspelo doseči, da je prvi upnik, ki ga mora Zambija poplačati.
Zambija je kitajska posojila med drugim porabila za gradnjo infrastrukture.
Sredi te zmede je skupina nekitajskih posojilodajalcev leta 2020 zavrnila obupane prošnje Zambije, naj ji za nekaj mesecev odpišejo plačilo obresti. Ta zavrnitev je še dodatno izčrpala zambijske devizne rezerve, ki jih večinoma predstavljajo ameriški dolarji. Te je afriška država uporabila za plačilo obresti na posojila in za nakup pomembnejših dobrin, kot je nafta.
Zambija v prostem padu
Do novembra 2020 je Zambija zaradi pičlih rezerv prenehati plačevati obresti in je bankrotirala, kar ji je onemogočilo prihodnje zadolževanje in sprožilo začaran krog zmanjševanja porabe in poglabljanja revščine.
Inflacija v Zambiji je od takrat narasla za 50 odstotkov, brezposelnost je dosegla 17-letni vrh in nacionalna valuta je izgubila 30 odstotkov svoje vrednosti v samo sedmih mesecih. Ocena Združenih narodov o tem, koliko Zambijcev ne dobi dovolj hrane, se je letos skoraj potrojila na 3,5 milijona.
Odkritje resnice po bankrotu
Nekaj mesecev po tem, ko je Zambija bankrotirala, so raziskovalci ugotovili, da kitajskim državnim bankam dolguje 6,6 milijarde dolarjev, kar je dvakrat več, kot so mnogi takrat mislili, in kar predstavlja približno tretjino celotnega dolga države, še piše AP.
