Četrtek, 16. 4. 2020, 4.00
4 leta
Kako dolga bo saga o koronavirusu: do poletja, do 2022 ... do 2024?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,81
12
Znanstveniki s prestižne ameriške univerze Harvard v najnovejši študiji svarijo, da je nujno že danes razmišljati o prihodnosti morebitnega sobivanja z novim koronavirusom, in opozarjajo, da nas bodo ukrepi družbenega distanciranja z vmesnimi prekinitvami najverjetneje spremljali še nekaj časa. Še enkrat so tudi poudarili, da ni zagotovila, da bo koronavirus v toplejših poletnih mesecih izginil.
Epidemiologi in imunologi s Harvarda so z znanjem, ki ga že imamo o novem koronavirusu SARS-CoV-2, in zgledovanjem po njegovih bližnjih genetskih sorodnikih, sezonskih virusih HCoV-OC43 in HCoV-HKU1, ki povzročata simptome prehlada, ustvarili epidemiološki računalniški model za predvidevanje različnih scenarijev vedenja koronavirusa v prihodnjih mesecih in letih.
Harvardski znanstveniki v računalniških simulacijah niso upoštevali razvoja oziroma obstoja cepiva ali zdravila za novi koronavirus, saj ne eno in ne drugo še ne obstaja, tako pa bo najverjetneje še nekaj časa.
Tako zdravstvena stroka kot politika že nekaj časa napovedujeta, da bo naš vsakdan v prihodnjih mesecih in morda celo letih v nekaterih pogledih bistveno drugačen od življenja, kot smo ga bili vajeni do začetka epidemije koronavirusa.
Zakaj znanstveniki opozarjajo, da poletje ne bo zaustavilo koronavirusa
V vseh računalniških simulacijah prihodnosti koronavirusa je ta v populaciji ostal in se še naprej širil kljub poletni vročini.
Velika večina ljudi se s koronavirusom zaradi vladnih ukrepov namreč najverjetneje ne bo okužila, kar pomeni, da bo imun ali pa vsaj začasno imun premajhen del populacije, da bi se širjenje okužb s koronavirusom zaustavilo, opozarjajo harvardski znanstveniki.
Prehlad, na primer, poleti večinoma izgine prav zato, ker se v poznih jesenskih mesecih in pozimi okuži, bolezen preboli ter sezonsko imunost do pomladi razvije dovolj velik delež prebivalstva.
Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa so se številna urbana središča v zadnjih tednih spremenila v mesta duhov. To ima tudi dobre posledice: raven onesnaženosti zraka je marsikje bistveno nižja kot v prejšnjih desetletjih.
Ali bo covid-19 ob prehladu in gripi postala še ena od sezonskih bolezni?
Prav razvoj imunosti je še vedno ena večjih neznank v povezavi z novim koronavirusom oziroma boleznijo covid-19.
Če bo šlo kot v primeru navadnega prehlada za kratkotrajno pridobljeno imunost, bo covid-19 najverjetneje postala sezonska bolezen, kar pomeni, da se bomo z izbruhi novega koronavirusa vsako leto morda borili podobno kot do zdaj z izbruhi gripe.
Harvardski epidemiolog Marc Lipsitch, eden od avtorjev študije, ki je bila ta teden objavljena v znanstveni publikaciji Science, je možnost, da koronavirus SARS-CoV-2 postane eden od sezonskih virusov, sicer napovedal že konec februarja letos za medij The Atlantic.
Po Kitajski in nato Italiji so neželeno žezlo svetovnega žarišča koronavirusa prevzele Združene države Amerike. Do zdaj so zabeležili že več kot 620 tisoč primerov okužb in skoraj 30 tisoč smrti.
Druga možnost je, da bo pridobljena imunost dovolj močna, da bo prekuženost dovolj velikega deleža prebivalstva zaustavila širjenje koronavirusa za obdobje petih ali več let.
Razdaljo do drugih ljudi bo treba držati še nekaj časa, a z vmesnimi prekinitvami
Po mnenju harvardskih znanstvenikov je malo verjetno, da bo ukrep družbenega distanciranja, ki trenutno velja v večini držav, ki se borijo s pandemijo koronavirusa, umaknjen in pozabljen takoj, ko se bo stanje normaliziralo.
Sodeč po njihovih simulacijah bo najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje ponovnega porasta okužb kombinacija intervalov družbenega distanciranja in rednega testiranja na koronavirus.
Le s takšnim ravnanjem, v študiji ugotavljajo znanstveniki, se bomo izognili morebitni (ponovni) preobremenjenosti zdravstvenega sistema in občutno zmanjšali število smrtnih primerov, obenem pa bo prebivalstvo postopoma pridobivalo odpornost proti novemu koronavirusu oziroma bolezni covid-19.
Harvardski znanstveniki opozarjajo, da bo treba kmalu najti pravo razmerje med nadaljnjim preprečevanjem širjenja koronavirusa in zagonom gospodarstva. Če bo to razmerje nagnjeno preveč v prid gospodarstva, lahko število okužb znova hitro zraste. Druga skrajnost medtem prav tako prinaša neželeno posledico – zlom gospodarstva in hudo globalno krizo.
Kako dolgo torej še?
Na zadostno razdaljo do drugih ljudi bo periodično najverjetneje treba paziti vsaj do leta 2022, v študiji napovedujejo na Harvardu.
Ko oziroma če se zgodi, da virus izgine, torej da se število (novih) potrjenih okužb oziroma primerov bolezni covid-19 pri testiranju reprezentativnih vzorcev populacije zmanjša na nič, to sicer še nekaj časa morda ne bo pomenilo, da smo se ga rešili, opozarjajo znanstveniki.
Ena od njihovih simulacij je namreč pokazala, da bo testiranje na prisotnost koronavirusa še vedno potrebno, saj se lahko v primeru, da bo imunost začasna oziroma pridobljena prek izpostavljenosti drugim virusom, nov porast novih okužb s SARS-CoV-2 zgodi tudi leta 2024.
Čeprav številne računalniške simulacije zaradi odsotnosti določenih parametrov, kot je prisotnost cepiva oziroma zdravila za bolezen covid-19, ne morejo natančno napovedati prihodnosti, so znanstveniki s Harvarda prepričani vsaj glede ene stvari – koronavirus bo med nami ostal še kar nekaj časa.
Preberite tudi:
12