V Evropi že več kot milijon okuženih z novim koronavirusom #video

V Franciji je doslej zaradi covida-19 umrlo že več kot 17.000 ljudi, je danes povedal predstavnik ministrstva za zdravje Jerome Salomon. Se je pa prvič od začetka epidemije zmanjšalo skupno število okuženih z novim koronavirusom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

V primerjavi s torkom je bilo danes v bolnišnicah 513 ljudi manj, je dejal Salomon. Kot je pojasnil, so namreč v domačo oskrbo odpustili veliko število okuženih, skupno že 31.000. Zmanjševanje števila bolnikov na intenzivni negi v Franciji medtem opažajo že teden dni in se še vedno nadaljuje, je potrdil.

Število umrlih je še v torek znašalo 15.729, danes pa je naraslo na 17.167. Kot je pojasnil Salomon, so namreč šele zdaj zbrali vse podatke za minuli podaljšan velikonočni konec tedna. 10.643 smrtnih žrtev covida-19 so zabeležili v bolnišnicah, 6524 pa v domovih za ostarele in drugih socialno-zdravstvenih ustanovah.

Število okuženih z novim koronavirusom je v zadnjem dnevu naraslo za 2633, podatke na spletni strani povzema časnik Le Figaro. Kot je še dejal Salomon, podatki potrjujejo, da se epidemija novega koronavirusa v Franciji umirja.

Okužbe z novim koronavirusom so potrdili tudi na francoski letalonosilki Charles de Gaulle in spremljevalnih plovilih v njeni bojni skupini. Od skoraj 2.000 mornarjev z letalonosilke in plovil so jih do torka zvečer testirali 1767, je sporočilo francosko obrambno ministrstvo.

Zaenkrat so potrdili 668 okužb, a so znani zgolj rezultati dveh tretjin testov. Poleg tega testiranja še niso zaključili. Dodali so, da je 31 mornarjev trenutno v vojaški bolnišnici v Toulonu, kjer so ladje v nedeljo pristale. Ena oseba je na intenzivni negi, navaja STA.

Belgija je danes z namenom zajezitve širjenja novega koronavirusa podaljšala karanteno do najmanj 3. maja. Množična zborovanja, kot so koncerti, festivali in športni dogodki, pa so prepovedani do konca avgusta.

V Italiji se je število okužb z novim koronavirusom v zadnjem dnevu povečalo za 2667 oziroma 1,6 odstotka, kar je najnižji delež od začetka izbruha koronavirusa. Vse skupaj se je tam po podatkih italijanske civilne zaščite okužilo 165.155 ljudi. V zadnjem dnevu je umrlo še 578 ljudi, skupaj 21.645, poroča STA.

Že dvanajsti dan zapored se je medtem znižalo število bolnikov s covidom-19 na intenzivni negi. Od torka je upadlo za 107 na 3079. Vse skupaj je ozdravelo že 38.092 ljudi.

Italija je ena najhuje prizadetih držav na svetu v pandemiji novega koronavirusa, a se je krivulja rasti okužb konec marca začela ravnati.

V Združenem kraljestvu je novi koronavirus v zadnjem dnevu zahteval še 761 življenj, vse skupaj pa 12.868. Od ponedeljka do torka je umrlo 778 ljudi. Vse skupaj se je doslej z novim koronavirusom na Otoku okužilo 98.476 ljudi, kar je 4605 več kot v torek, kažejo podatki britanskega ministrstva za zdravje.

Podatki o številu smrtnih žrtev vključujejo samo tiste ljudi, ki so umrli v bolnišnici in so bili pozitivni na testiranju za novi koronavirus. Ta metodologija je deležna številnih kritik, ker ne vključuje smrtnih žrtev v domovih za ostarele in tako ne odraža realnega obsega pandemije, piše STA.

Ukrepi, ki so jih posamezne evropske države sprejele za omejevanje širjenja novega koronavirusa, se v marsičem razlikujejo, kar velja tudi za oblike karantene, ki veljajo za otroke. Medtem ko so denimo v Španiji izhodi otrok popolnoma prepovedani, preostale države svojim najmlajšim prebivalcem puščajo določeno mero svobode.

Na Islandiji so osnovne šole ob upoštevanju nekaterih ukrepov ostale odprte, medtem ko naj bi gimnazije in univerze ponovno odprle svoja vrata 4. maja. Tudi na Švedskem so osnovne šole odprte, morajo pa slediti navodilom glede socialnega distanciranja. Datuma za odprtje srednjih šol in univerz še ni.

V preostalem delu Evrope so šole medtem zaprte, je pa nekaj držav že naznanilo datume ponovnega odprtja. Osnovne šole in vrtci na Danskem so denimo že danes znova sprejeli otroke, Norveška vrtce odpira 20. aprila, del šol pa teden dni pozneje.

Foto: Reuters

Luksemburg je kot datum vrnitve v igralnice in šolske klopi že določil 4. maj. V Grčiji se pripravljajo na vrnitev učencev 10. maja, v Estoniji pa 15. maja. Francija trenutno glede odprtja šol meri na 11. maj.

Nordijske države so tako na primer zgolj postavile omejitve glede druženja oseb, ki veljajo tako za odrasle kot otroke - na Finskem in Danskem se na primer ne sme zbrati skupaj več kot deset ljudi, na Norveškem jih je lahko v skupini največ pet.

Na Poljskem in v Bosni in Hercegovini lahko mlajši od 18 let zapustijo dom zgolj v spremstvu. V Severni Makedoniji lahko gredo na prosto sami, a zgolj med 13. in 15. uro. V Srbiji za vse velja policijska ura po 17. uri, v Črni gori pa je spremstvo pri izhodih obvezno za mlajše od 12 let.

Italija, kjer je covid-19 v Evropi terjal največ življenj, dovoljuje izhode v okviru družine, a lahko otroka spremlja zgolj eden od staršev. V Franciji velja posebna ureditev, v skladu s katero mora vsakdo imeti pri sebi izjavo z razlogom za izhod, v primeru mladoletnikov pa jo morajo podpisati starši.

Španija se je po drugi strani odločila popolnoma izolirati otroke, ki tako nimajo pravice do izhodov. Ti so dovoljeni zgolj staršem, pa še njim le ob odhodu na delo, po nakupih ali za kratek sprehod psa, poroča STA.

Glede na število prebivalcev je covid-19 največ žrtev terjal v San Marinu, sledijo Andora, Španija, Belgija in Italija, je razvidno iz izračunov ameriške univerze Johnsa Hopkinsa. Po podatkih o številu mrtvih na 100.000 prebivalcev se niti ZDA, kjer so potrdili največ smrti, niti Kitajska, kjer je virus izbruhnil, ne uvrščata v vrh.

Sledijo evropske države, med katerimi spet izstopa Andora z manj kot 100.000 prebivalci. Tam je covid-19 po tem izračunu terjal 40,26 življenja. V resnici pa so v državi, ki šteje okoli 77.000 ljudi, do torka potrdili 659 okužb in 31 smrtnih primerov.

Foto: Reuters

Za primerjavo se sicer najbolj prizadete ZDA, kjer živi več kot 328 milijonov ljudi, držijo dobro. Na 100.000 prebivalcev je zaradi koronavirusne bolezni 19 umrlo 7,87 človeka. Glede na izračune pa gre še bolje Kitajski, kjer je konec decembra izbruhnil novi koronavirus, saj je v spodnji tretjini držav z le 0,24 mrtvega na 100.000 prebivalcev. Kitajska je sicer z 1,39 milijarde prebivalcev tudi najštevilčnejša država na svetu.

Na dnu lestvice po številu mrtvih na 100.000 prebivalcev je Etiopija, kjer potemtakem ni mrtvih. V državi, kjer živi 109 milijonov ljudi, pa so v resnici potrdili tri smrtne primere. Z deležem 0,01 se na dno lestvice uvrščajo še Nigerija, Sudan, Uzbekistan in Tanzanija, navaja STA.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se osredotoča samo na reševanje življenj in ustavitev pandemije novega koronavirusa, je po ameriški odločitvi o zamrznitvi financiranja organizacije sporočil njen generalni direktor Tedros Adhanom Ghebreyesus.

"Ni časa za zapravljanje. WHO se osredotoča samo na prizadevanja za reševanje življenj in ustavitev pandemije covida-19," je Tedros zapisal na Twitterju po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za zamrznitev financiranja WHO.

Generalni sekretar ZN Guterres je bil kritičen do Trumpove odločitve. "Zdaj ni čas za zmanjšanje financiranja operacij WHO ali katerekoli druge humanitarne organizacije, ki se bori proti novemu koronavirusu," je opozoril.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je ob odločitvi ZDA izrazil globoko obžalovanje. Meni, da ni razloga, ki bi upravičil tak korak v času, ko so prizadevanja WHO "bolj kot kdajkoli potrebna za pomoč pri zajezitvi in ublažitvi pandemije novega koronavirusa".

Do Trumpove odločitve so bili kritični tudi v Berlinu. "Prelaganje krivde na druge ne pomaga. Virus ne pozna meja. V boju proti covidu-19 moramo tesno sodelovati," je na Twitterju zapisal nemški zunanji minister Heiko Maas.

Kitajska, kjer se je novi koronavirus konec lanskega decembra prvič pojavil, je zaradi ameriške odločitve izrazila resno zaskrbljenost. V Pekingu so ob tem pozvali Washington, naj izpolni svoje obveznosti v času te zdravstvene krize, piše STA.

Na Hrvaškem so za covidom-19 umrle še tri osebe, v zadnjem dnevu so zabeležili tudi 37 dodatnih primerov okužbe z novim koronavirusom, so danes potrdile hrvaške oblasti. Doslej je na Hrvaškem umrlo 34 oseb, 1741 pa je bilo okuženih.

Preminule osebe so imela tudi vrsto kroničnih bolezni. Gre sicer za 98-letnico ter 73- in 74-letnika, je povedala vodja kriznega štaba hrvaškega ministrstva za zdravje Maja Grba Bujević na redni dnevni novinarski konferenci hrvaškega nacionalnega štaba civilne zaščite.

Na ventilatorjih je 31 oseb, v samoizolaciji pa nekaj več kot 15.000 ljudi. Opomoglo se je 473 okuženih, je še dejala Grba Bujevićeva. Kot je dodala, so doslej testirali več kot 19.200 vzorcev zaradi suma okužbe z novim koronavirusom.

Največ okuženih je v Zagrebu, kjer so zabeležili 421 primerov, sledi splitsko-dalmatinska županija s 365 primeri, piše STA.

Danes so v Rusiji potrdili rekordnih 3.388 novih okužb s koronavirusom, skupaj pa 24.490. Zvezne oblasti navajajo, da je število potrjenih okužb v zadnjih dveh tednih naraščalo eksponentno. Povečalo se je za 800 odstotkov. 1. aprila so imeli potrjenih 2.700 primerov okužbe. Doslej je za covidom-19 umrlo 198 ljudi.

Ruske oblasti so sicer sprva hitro ukrepale za zajezitev širjenja novega koronavirusa iz sosednje Kitajske, kjer se je pojavil. Mejo s to državo so zaprli že januarja. Uvedli so tudi karanteno za tiste, ki prihajajo iz drugih držav.

Vendar pa je Rusija zaostajala za drugimi evropskimi državami pri uvedbi ukrepov znotraj države. Zdaj v večini Rusije veljajo ostre omejitve gibanja na prostem, prva jih je pred nekaj več kot dvema tednoma uvedla Moskva.

Moskovske mestne oblasti so v okviru ukrepov za zajezitev koronavirusa ta teden začele izdajati elektronske dovolilnice za odhod od doma za prebivalce, ki uporabljajo avtomobile ali javni prevoz. Od ponedeljka so jih izdali najmanj 3,2 milijona, ukrep pa je začel veljati danes.

Na postajah podzemne železnice je zaradi tega nastala gneča, o kateri so najprej poročali na družbenih omrežjih. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je gneča nastala zaradi pomanjkanja policistov, ki preverjajo dovolilnice, piše STA.

V Španiji so v zadnjem dnevu našteli 523 smrtnih žrtev covida-19, skupno je bolezni podleglo 18.579 ljudi, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje. To je manj kot v torek, ko so potrdili 567 smrti, poroča španski časnik El Pais.

V zadnjem dnevu so v Španiji potrdili več kot 5000 novih okužb, kar je ponovno porast, saj je ta številka upadala zadnjih šest dni. Skupno so okužbo potrdili pri 177.633 osebah. Doslej je sicer ozdravelo 70.850 ljudi.

Španski premier Pedro Sanchez je danes v parlamentu opozoril, da se življenje ne bo normaliziralo, dokler ne bodo odkrili cepiva, poroča britanski BBC.

Španija, ki je ena najbolj prizadetih držav zaradi koronavirusa, je ta teden postopoma začela odpravljati ukrepe. V ponedeljek se je lahko več sto tisoč ljudi po več tednih vrnilo na delo. Pred tem so lahko delali le tisti, ki opravljajo nujne službe, zdaj pa so se ponovno odprle številne tovarne in gradbišča. Ostale stroge omejitve, ki so jih v državi sprejeli pred mesecem dni, ostajajo v veljavi. (STA)

V Evropi je bilo do zdaj potrjenih več kot milijon primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je nekaj več kot polovica vseh primerov na svetu, kažejo podatki, ki jih zbira francoska tiskovna agencija AFP. Na stari celini je do zdaj bolezen covid-19 zahtevala 84.465 življenj.

Evropa je najbolj prizadeta celina v pandemiji novega koronavirusa. Po svetu je bilo do zdaj potrjenih 1.991.019 primerov okužbe, umrlo je 125.955 ljudi.

Dejansko število okuženih po svetu je verjetno bistveno višje, saj v številnih državah testirajo samo najresnejše primere, pojasnjuje AFP, ki pri svoji statistiki uporablja podatke nacionalnih oblasti in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

V Evropi so štiri države s po več kot 100.000 primeri okužbe - Španija (172.541 okuženih, 18.056 mrtvih), Italija (162.488 okuženih, 21.067 mrtvih), Francija (143.303 okuženih, 15.729 mrtvih) in Nemčija (127.584 okuženih, 3254 mrtvih).

Trenutno največ novih dnevnih primerov okužbe zabeležijo v Veliki Britaniji, kjer so do zdaj potrdili 93.873 okuženih, 12.107 ljudi je umrlo. (STA)

IEA zaradi koronavirusa napoveduje rekorden padec povpraševanja po nafti

Povpraševanje po nafti bo letos zaradi ukrepov, s katerimi želijo države zajeziti pandemijo koronavirusa, rekordno nizko, je danes napovedala Mednarodna agencija za energijo (IEA). Kot ocenjujejo, bo povpraševanje v povprečju padlo za 9,3 milijona sodov dnevno, pri čemer naj bi bilo samo aprila nižje za 29 milijonov sodov kot v istem mesecu lani.

Tako nizko povpraševanje je bilo po navedbah IEA nazadnje leta 1995. Kljub ukrepom za zajezite pandemije agencija v zadnjem mesečnem poročilu napoveduje, da se bo naftni trg v drugi polovici leta postopoma okreval.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek napovedal, da pandemija svetovno gospodarstvo potiska v največjo recesijo v zadnjih 100 letih, pri čemer se bo globalno gospodarstvo skrčilo za tri odstotke. Že prihodnje leto pa sklad računa na okrevanje s 5,8-odstotno rastjo. (STA)

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes predstavila evropski načrt za postopno odpravo ukrepov, sprejetih zaradi pandemije novega koronavirusa. Ta vključuje tri merila, ki naj bi bila izpolnjena pred začetkom rahljanja ukrepov: znatna omejitev širjenja virusa, zadostne zdravstvene zmogljivosti in ustrezno spremljanje razmer.

Foto: Posnetek zaslona/Reuters

"Čeprav bo pot v normalnost zelo dolga, je jasno tudi, da izredni omejevalni ukrepi ne morejo trajati za nedoločen čas," piše v načrtu.

Predstavitev tega načrta ni znamenje, da se lahko začnejo ukrepi odpravljati zdaj, to so usmeritve za odločitve članic, je izpostavila von der Leynova. Pristop mora biti po njenih besedah postopen, potrebno je stalno spremljanje razmer.

Skupni evropski načrt vključuje tri merila, ki jih je treba izpolniti pred začetkom rahljanja ukrepov: epidemiološko merilo - znatna omejitev širjenja virusa, zadostne zmogljivosti zdravstvenega sistema in zmogljivosti za spremljanje razmer, vključno z obsežnim testiranjem.

Ta tri merila oziroma pogoje spremlja vrsta priporočil, na primer: članice naj zagotovijo ustrezno osveščanje, splošne ukrepe naj postopno nadomestijo ciljno usmerjeni.

Von der Leynova je danes sporočila tudi datum za spletno donatorsko konferenco za financiranje razvoja cepiva proti covidu-19, ki ga je napovedala konec marca. Konferenca bo 4. maja. (STA)

Finska odpravila omejitev potovanj na jugu države

Finska vlada je odpravila omejitev potovanj za območje okoli prestolnice Helsinki. Trenutno namreč ne vidijo več pravne podlage za to, da bi omejevali gibanje med južno regijo Uusimaa okoli prestolnice in ostalim delom države, je danes dejala finska premierka Sanna Marin.

Omejitev bodo odpravili še danes, je dodala.

Obenem pa je vlada pozvala državljane, naj se vzdržijo potovanj do svojih vikendov in upoštevajo ukrepe za socialno distanciranje. Razmere so še naprej resne in Finska še ni dosegla vrhunca epidemije, je dodala Marinova.

Na območju Uusimae živi več kot 30 odstotkov od okoli 5,5 milijona prebivalcev Finske. Marinova je konec marca izdala prepoved potovanj z ali na to območje, kjer so zabeležili največji delež okužb z novim koronavirusom. Od okoli 3200 potrjenih primerov so jih skoraj 2000 potrdili na jugu Finske. V državi je covidu-19 podleglo 64 ljudi. (STA)

V Srbiji so včeraj ob večjem obsegu testiranja zabeležili velik porast okuženih, daleč največji od začetka epidemije. Kot kaže, so bile izjave s strani glavnih epidemiologov o vrhuncu krize malo preveč optimistične. Velik del okuženih je v domu za starejše občane v Nišu (140), ker direktor ni upošteval navodil glede prepovedi obiskov in zaščitnih ukrepov v domu, kar je privedlo do hitrega širjenja bolezni. Napovedujejo, da ga čaka kazenska ovadba in kazen.

V Nemčiji se je z novim koronavirusom okužilo več kot 128.400 ljudi, za boleznijo covid-19, ki jo povzroča virus, pa jih je umrlo 3217. Nemška kanclerka Angela Merkel bo imela danes videokonferenco s premierji 16 zveznih dežel, s katerimi bo razpravljala o morebitni omilitvi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Foto: Reuters

Merklova se je skupaj s predsedniki vlad zveznih dežel 22. marca odločila za omejitev gibanja ljudi, ki je sprva trajala dva tedna, nato pa so jo podaljšali do nedelje, 19. aprila.

Oblasti so takrat prepovedale športne in kulturne dogodke ter zaprle večino trgovin z izjemo živilskih prodajaln in lekarn.

Ena glavnih tem današnje videokonference, ki se bo začela ob 14. uri, bo datum, ko bi se otroci lahko vrnili v šole in vrtce, ki so zaprti že več tednov.

Nemška akademija znanosti Leopoldina je v ponedeljek priporočila, da bi lahko v državi začeli rahljati omejitve javnega življenja po nedelji. Za začetek bi lahko odprli nekatere šole ob upoštevanju higienskih pravil. Prav tako bi lahko odprli trgovine in restavracije, če bi strogo upoštevali pravila družbene razdalje.

Znanstveniki so tudi predlagali, naj vlada uvede obvezno uporabo zaščitnih mask v javnosti. "Vsak državljan bi moral imeti v prihodnosti to vrsto zaščite ust in nosu in jo nositi vsakič, ko ukrepov družbene razdalje ni mogoče spoštovati," je za časnik Der Spiegel izjavil predsednik akademije Gerald Haug.

V akademiji menijo, da bi se morali postopoma odpreti tudi vladni uradi, zasebna in javna potovanja ter veliko večino javnih prireditev pa bi lahko dopustili počasi in postopno.

Večina Nemcev sicer nasprotuje odpravi omejitev gibanja, kaže raziskava, ki jo je za nemško tiskovno agencijo dpa opravil inštitut YouGov. Nemci prav tako v veliki meri spoštujejo omejitve. (STA)

Novozelandska premierka Jacinda Ardern si je zaradi pandemije novega koronavirusa za šest mesecev znižala plačo za 20 odstotkov. Kot je danes napovedala na novinarski konferenci, bodo plače znižali tudi ministrom in drugim vodilnim javnim uslužbencem.

Foto: Reuters

Gre za vodstvo, je dejala Ardernova. "Če kdaj, je zdaj pravi trenutek za premostitev vrzeli med različnimi položaji," je poudarila.

Plače bodo znižali tudi vodjem javnih služb, ne pa tudi zdravstvenim delavcem ali policistom, ki so v prvih vrstah v boju proti novemu koronavirusu.

Ardernova letno zasluži približno 470.000 novozelandskih dolarjev (približno 260.000 evrov), ministri pa 300.000 novozelandskih dolarjev (približno 165.000 evrov ).

Na Novi Zelandiji so doslej zabeležili 1389 okužb z novim koronavirusom, zaradi koronavirusne bolezni 19 pa je umrlo devet ljudi.

Zaradi epidemije novega koronavirusa se je tudi na Novi Zelandiji ustavilo javno življenje, tujcem so prepovedali vstop v državo ter uvedli 14-dnevno karanteno za državljane ob vrnitvi v domovino. Ukrepi so ohromili gospodarstvo, ogroženih je na tisoče delovnih mest. (STA)

Danska je kot prva država v Evropi v okviru rahljanja ukrepov, ki so jih sprejeli za preprečitev širjenja novega koronavirusa, po več kot mesecu dni danes znova odprla centre za dnevno varstvo, vrtce in osnovne šole.

Foto: Reuters

Šole in vrtce so zaprli 12. marca, danes pa so jih znova odprli v okoli polovici občin in okoli 35 odstotkih institucij v prestolnici Koebenhavn. Ostale občine so prosile za več časa za uskladitev z omejitvami, ki so še vedno v veljavi. Vse šole in vrtce naj bi odprli najkasneje do 20. aprila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Šolske klopi morajo biti najmanj dva metra narazen, premore morajo organizirati v majhnih skupinah. Veljajo tudi stroga pravila čiščenja in higiene. Kjer je mogoče, naj bi pouk potekal na prostem, kar pa je težava za šole v mestih.

S tem želijo razbremeniti starše, ki morajo ob delu na domu v okviru ukrepov socialnega distanciranja skrbeti tudi za otroke.

Niso pa vsi starši zadovoljni s ponovim odpiranjem šol v času epidemije. Peticijo z naslovom Otroci niso poskusni zajčki je podpisalo 18.000 ljudi. Nekateri ravnatelji pričakujejo, da bo kar nekaj otrok ostalo doma.

Druge omejitve v državi v okviru socialnega distanciranja ostajajo v veljavi, pa tudi meje ostajajo zaprte. Do 10. maja bo tako še naprej potekalo učenje na daljavo v srednjih in visokih šolah, prepovedano je zbiranje več kot deset ljudi, zaprte ostajajo tudi restavracije, lokali, gledališča, nakupovalni centri in drugi javni prostori.

Število pacientov s covidom-19 na Danskem upada, tako da oblasti razmišljajo o dodatni omilitvi ukrepov. Do torka so v državi potrdili skupno 6691 primerov okužbe z novim koronavirsom, umrlo je 299 ljudi.

Prva evropska država, ki je v času pandemije pred Dansko objavila načrte za rahljanje ukrepov, je bila Avstrija, kjer so ob ohranitvi pravil socialnega distanciranja v torek odprli manjše trgovine, ki ne prodajajo hrano. V Italiji pa so lahko ponekod po več kot mesecu dni svoja vrata znova odprle knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblačili. (STA)

V kitajskem mestu Wuhan, žarišču izbruha novega koronavirusa, so danes zaprli eno od dveh začasnih bolnišnic, ki so ju zgradili ob izbruhu epidemije. Odpustili so še zadnje bolnike, ki so jih zdravili zaradi covida-19, in jih premestili v drugo ustanovo.

Foto: Reuters

V bolnišnici, ki je delovala več kot dva meseca, so sprejeli približno 2000 pacientov, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo 19, od tega je bilo 45 odstotkov resnih primerov. "Ključna prelomnica je bila, da je število bolnikov v naši bolnišnici padlo na nič," je za China Daily dejal predstojnik bolnišnice Wang Xinhuan.

Bolnišnico so ob izbruhu epidemije zgradili v slabih dveh tednih kot začasni objekt. Vendar pa je kljub današnjemu zaprtju ne bodo podrli, ampak bo ostala v pripravljenosti, čeprav tamkajšnje zdravstvene oblasti upajo, da za vnovično odprtje ne bo potrebe.

S Kitajske sicer tudi danes poročajo o večinoma uvoženih primerih okužbe z novim koronavirusom. Od skupaj 46 primerov, ki so jih potrdili v torek, jih je bilo 36 uvoženih iz tujine, poroča BBC.

Kitajska, kjer je število okuženih in umrlih v zadnjih tednih strmoglavilo, zdaj usmerja prizadevanja v preprečitev drugega vala epidemije, ki se kaže predvsem pri državljanih, ki se vračajo iz tujine.

Peking je 28. marca prepovedal vstop tujcev na Kitajsko, a po poročanju državnih medijev potniki, ki prehajajo mejo iz Rusije, širijo okužbe v obmejnem kitajskem mestu Suifenhe v severovzhodni provinci Heilongjiang. Po podatkih kitajskih oblasti so potrdili 409 okužb pri tistih, ki so na Kitajsko prispeli iz Rusije, poroča BBC.

Doslej so v državi skupno potrdili 82.295 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je 3342 ljudi. Doslej je okrevalo 77.816 bolnikov. (STA)

Na azijskih borzah odmeva pesimistično poročilo IMF

Vlagatelji na azijskih borzah trgujejo previdno. Skrbi jih poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem je ta za letos napovedal najglobljo recesijo po 30. letih prejšnjega stoletja.

Japonski Nikkei 225 je izgubil 0,7 odstotka. To se je zgodilo tudi zaradi močnejšega jena v primerjavi z dolarjem, ki draži japonski izvoz, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Indeksi v Hongkongu, Šanghaju in Singapurju so izgubili 0,5 oz. 0,3 oz. 0,2 odstotka. Avstralski indeks se je znižal za pol odstotka. Medtem je v Južni Koreji Kospi pridobil 1,7 odstotka.

Napoved IMF skrbi vlagatelje, ker bo novi koronavirus pustil globoke negativne posledice na gospodarstvu. Potem ko so vlade in centralne banke sprejele številne ukrepe, je danes ukrepala še kitajska centralna banka in ključno srednjeročno obrestno mero spustila na rekordno nizko raven.

Na valutnih trgih je evro v primerjavi z dolarjem pridobil. Zanj je treba odšteti 1,0985 dolarja, v torek zvečer 1,0945 dolarja.

Kljub pandemiji novega koronavirusa v Južni Koreji danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih izbirajo 300 članov narodne skupščine. Volitve potekajo ob strogih ukrepih, kot so spoštovanje razdalje, razkuževanje in ločeno glasovanje za tiste v karanteni, volivcem merijo tudi temperaturo. Kljub temu pričakujejo visoko udeležbo.

Foto: Reuters

Južna Koreja je tako med prvimi državami z obsežnim izbruhom koronavirusa, kjer so kljub pandemiji pripravili volitve.

Ankete zmago napovedujejo vladajoči Demokratični stranki predsednika države Moon Jae-ina, na volišča pa je povabljenih 43,9 milijona volivcev.

Volivci z obveznimi zaščitnimi maskami na obrazih pred volišči stojijo v razdalji najmanj enega metra, pred vstopom v volišče jim izmerijo temperaturo. Vsi si nato razkužijo roke in nadenejo rokavice. Tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo, volijo v zanje določenih volilnih kabinah, ki jih po vsakokratni uporabi razkužijo.

Tisti, ki so v domači karanteni in nimajo simptomov, bodo prav tako lahko danes oddali svoj glas, in sicer po zaprtju volišč ob 18. uri po lokalnem času, ko bodo za oddajo glasu in vrnitev na dom imeli na voljo eno uro. Za bolnike s koronavirusno boleznijo 19, ki so v karanteni v posebnih centrih, pa so predčasno glasovanje omogočili že minuli teden.

Južna Koreja je bila ena prvih držav, kamor se je novi koronavirus razširil iz Kitajske, kjer se je prvič pojavil decembra lani. Nekaj časa je bila druga najhuje prizadeta država na svetu, a je razmere z množičnim testiranjem kmalu spravila pod nadzor.

Danes so poročali o 27 novih primerih okužbe z novim koronavirusom. To je že sedmi dan zapored, da poročajo o manj kot 40 novih primerih okužbe. V državi so doslej potrdili skupno skoraj 11.000 okužb in 225 smrti zaradi covida-19. (STA)

Novi koronavirus vplival tudi na prodajo avkcijskih hiš

Pandemija novega koronavirusa je tako velike kot manjše avkcijske hiše postavila pred velik izziv. Tiste, ki imajo dobro razvito tehnološko podporo, doživljajo tudi v tem času razcvet, saj po mnenju strokovnjakov vlagatelji iščejo varne možnosti za svoj denar.

Avkcijska hiša Hiša Sotheby's je zaprla svoje prostore v Londonu, Hongkongu, Dubaju, Ženevi, Milanu, Parizu in New Yorku, zaradi česar se poraja dvom glede njihovih majskih dražb.

Iz rivalske avkcijske hiše Christie's so medtem sporočili, da veliko energije vlagajo v prerazporeditev preloženih dražb. "Ogroženi smo vsi, a mislim, da bomo prebrodili to obdobje," je povedal Giles Peppiatt iz londonske avkcijske hiše Bonhams.

Čeprav ni več mogoče organizirati dražb v živo, je pandemija novega koronavirusa pospešila prehod na spletno prodajo. "Hvaležni smo zvezdam za spletno prodajo," je povedal Peppiatt. "Ko so se spletne dražbe začele, je v vseh avkcijskih hišah zavladal strah, da bodo dražbe v živo zamrle. Osupljivo je, da se bo prav tisto, česar smo se najbolj bali, sedaj pravzaprav izkazalo kot rešitev," je dodal. (STA)

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres se je kritično odzval na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo ustavil financiranje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). "Zdaj ni čas za zmanjšanje financiranja operacij WHO ali katerekoli druge humanitarne organizacije, ki se bori proti novemu koronavirusu," je opozoril.

Foto: Reuters

Zdaj je čas za enotnost in mednarodno skupnost, ki si bo solidarno prizadevala za ustavitev tega virusa in njegovih pogubnih posledic, je dejal Guterres, potem ko je Trump v torek svoji vladi naročil, naj ustavi nadaljnje financiranje WHO, dokler ne opravi pregleda odziva organizacije na pandemijo.

Trump je WHO okrivil za širjenje novega koronavirusa v ZDA, ker naj bi organizacija promovirala kitajsko kampanjo dezinformacij o virusu, zato je bil po njegovem izbruh večji, kot bi bil sicer.

Guterres je izpostavil, da gre za zdravstveno krizo, kot je še ni bilo, in da je v teh razmerah mogoče, da različne entitete ista dejstva različno razlagajo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ko "bomo obrnili stran" glede pandemije, pa bo dovolj časa za pogled nazaj, kako je prišlo do izbruha virusa in njegovega tako hitrega širjenja po svetu ter o odzivu vseh vpletenih nanj, je dejal.

"Nauki, ki se jih bomo naučili, bodo bistvenega pomena za učinkovito naslovitev podobnih izzivov v prihodnosti, če bo do njih prišlo. Vendar sedaj ni čas za to," je izpostavil generalni sekretar ZN.

ZDA so največja donatorka WHO in pokrijejo skoraj 15 odstotkov njenega proračuna na leto. Ni sicer jasno, kako bo Trump ustavil financiranje WHO, saj ta sredstva deli kongres. Trump lahko začasno zadrži plačilo do 45 dni. (STA)

V ZDA so v torek zvečer našteli skupaj več kot 608.000 okužb z novim koronavirusom in skoraj 26.000 smrtnih primerov zaradi bolezni covid-19. Milijoni so ostali brez služb, ameriška ekonomija je ohromljena in nihče ne ve, kdaj se bo lahko spet zagnala.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trenutno potrebuje več denarja kot kdajkoli v zgodovini in je izdala poziv mednarodni skupnosti za milijardo dolarjev sredstev za boj proti pandemiji.

"To je nevaren korak v napačno smer, ki ne bo olajšal zmage proti covidu-19," je nemudoma sporočila predsednica Ameriškega zdravniškega združenja Patrice Harris.

Ameriški predsednik Donald Trump je pojasnil, da to ne pomeni konec sodelovanja med ZDA in WHO. Vendar pa za zdaj denarja ne bodo nakazovali, ampak se bo posvetoval s "svetovnimi zdravstvenimi partnerji" o tem, kaj storiti z milijoni dolarjev, ki bi šli WHO.

WHO je obtožil, da je kitajskocentrična in je med drugim decembra lani sprejela trditve kitajskih državnih uradnikov, da se novi koronavirus ne more širiti s človeka na človeka.

Zamolčal pa je, da je WHO sredi januarja začela opozarjati države, naj se pripravijo na izbruh, 30. januarja pa je novi koronavirus razglasila za zdravstveno krizo svetovnih razsežnosti. Takrat je bilo le okrog 8000 potrjenih okužb v 18 državah in to je bil čas, ko je Trump koronavirus razglašal za izmišljotino demokratov in medijev.

WHO je koronavirus razglasila za pandemijo 11. marca, ko je bilo na svetu 121.000 potrjenih okužb, Trump pa je razglasil izredne razmere v ZDA 13. marca.

Trump je 24. januarja hvalil kitajskega predsednika Ši Džingpinga za preglednost v boju proti koronavirusu in zagotovil, da bo vse v redu. Ko so ga soočili s tem dejstvom, je odgovoril, da je bil takrat spoštljiv, ker je hotel dokončati trgovinski sporazum s Kitajsko.

Sedaj je kot razlog za prekinitev financiranja WHO navedel to, da so uradniki WHO verjeli Kitajski, in izrazili mnenje, da njegova prepoved poletov iz Kitajske v ZDA konec februarja ne bo ustavila širitve virusa. Po prepovedi je iz Kitajske v ZDA mimo vsake zdravstvene kontrole prišlo še okrog 40.000 potnikov.

Kako bo Trump na zakonit način ustavil plačilo WHO, ni jasno, saj ta sredstva deli kongres. Trump lahko začasno zadrži plačilo do 45 dni, če pa ne dobi kongresne odobritve, mora denar nakazati. Trump je dejal, da bo njegova preiskava WHO trajala od 60 do 90 dni.

WHO je lahka tarča za predsednika, ki ni nikoli skrival svojega negativnega odnosa do mednarodnih organizacij. Trump je doslej Ameriko umaknil iz Pariškega podnebnega sporazuma, Iranskega jedrskega sporazuma, iz prostotrgovinskega sporazuma na območju Tihega oceana, Sveta za človekove pravice in Unesca, leta 2017 pa je odvzel denar agenciji ZN, ki skrbi za palestinske begunce (Unfpa). Sedaj v času pandemije pa odvzema denar WHO.

Na novinarski konferenci, kjer je po obširni kritiki WHO naznanil svoj ukrep, je bil sam, brez članov delovne skupine Bele hiše za boj proti novemu koronavirusu. Na konferenci se je večkrat sprl z novinarji in enemu od njih dejal, da če ne bo tiho, bo odšel, pa naj se on potem zmeni s kolegi. Televiziji CNN in MSNBC sta prenos večkrat prekinili za opozarjanje na predsednikova zavajanja pri navajanju dejstev. (STA)