Sreda, 3. 12. 2025, 7.30
3 tedne, 2 dneva
Vojna v Ukrajini
Srečanje ameriške in ruske strani v Kremlju glede Ukrajine brez preboja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,79
Pogovori med ameriško in rusko stranjo v Kremlju so trajali pet ur.
Ameriška in ruska stran na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini v torek nista dosegli preboja. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov jih je sicer opisal kot konstruktivne, a kompromisa po njegovih besedah ni, med drugim tudi glede ozemlja v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da so vendarle dosegli določen napredek. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se mudi na Irskem priznal, da se boji, da bodo ZDA izgubile zanimanje za pogajalski proces za končanje vojne.
17.09 Rutte: Trump je edini, ki lahko prekine zastoj glede Ukrajine
16.06 Madžarska napoveduje pravne ukrepe proti prepovedi uvoza ruskega plina v EU
11.58 Kremelj: Prepoved uvoza ruskega plina bo pospešila padec moči EU
11.49 Kremelj: Putin ne zavrača ameriškega načrta za mir v Ukrajini
11.25 Von der Leyen: Začenjamo dobo popolne energetske neodvisnosti od Rusije
11.17 Zaveznice napovedale nov obsežen nakup ameriškega orožja za Ukrajino
10.58 Zelenski priznal: Bojim se
8.06 Nočni napadi na Rusijo: v skladišču goriva izbruhnil požar
7.30 Pogovarjali so se pet ur, a brez kompromisa
17.09 Rutte: Trump je edini, ki lahko prekine zastoj glede Ukrajine
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov zavezništva opozoril na vse bolj nepremišljeno rusko vedenje, vključno s kršitvami zračnega prostora in kibernetskimi napadi. Zaveznice je pozval, da za obrambo namenijo pet odstotkov BDP in dejal, da je predsednik ZDA edini, ki lahko prekine zastoj glede Ukrajine.
Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju opozoril na "resnične in trajne nevarnosti", s katerimi se Evropa sooča zaradi Rusije. Dejal je, da zaradi "vse bolj nepremišljenega vedenja" Rusije Nato potrebuje "neomajno budnost".
Zavezniki morajo zaradi tega storiti več, zato so ministri na srečanju razpravljali o načrtih, da bi v obrambne izdatke vložili pet odstotkov BDP, saj je po njegovih navedbah potrebno braniti vsak centimeter ozemlja, poroča britanski BBC.
Pojasnil je, da je na celem svetu ameriški predsednik Donald Trump edina oseba, ki je sposobna prekiniti zastoj, ko se gre za vojno v Ukrajini.
"Na Rusijo moramo še naprej pritiskati," je nadaljeval. Med pritiske spada nadaljnji dotok orožja v Ukrajino in gospodarski pritisk, da bi ruski predsednik Vladimir Putin po Ruttejevih navedbah razumel, da ni izhoda in bo moral sklepati kompromise.
Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju opozoril na "resnične in trajne nevarnosti", s katerimi se Evropa sooča zaradi Rusije.
Poudaril je, da le še "peščica držav" ni zavezana k pobudi PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja in streliva Ukrajini, medtem ko sta dve tretjini zaveznic že podpisali pogodbo.
"Delitev bremena je zdaj na veliko boljšem mestu," je dejal in dodal, da lahko Nato s tem Ukrajini zagotovi "stalen dotok orožja", s tem pa se ustvarja pritisk na Rusijo. Izpostavil je tudi ukrajinsko odpornost in dejal, da podpora Nata na terenu in v zraku pomaga Ukrajini držati frontno linijo.
"Putin verjame, da nas lahko preživi, vendar ne gremo nikamor. (...) Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajina," je še dejal in ponovno poudaril pripravljenost članic Nata, da bodo storili vse, kar je potrebno, da zaščitijo in zavarujejo svoje ozemlje in ljudi.
Izrazil je tudi zaupanje v predlog Evropske unije, da se za pomoč Ukrajini uporabijo zamrznjena ruska sredstva, potem ko je Evropska komisija danes predstavila predloge za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila.
16.06 Madžarska napoveduje pravne ukrepe proti prepovedi uvoza ruskega plina v EU
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes napovedal, da bo Madžarska pred Sodiščem EU spodbijala popolno prepoved uvoza ruskega plina v EU od jeseni 2027, o kateri so se ponoči dogovorili pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU. Szijjarto je napovedal, da bodo sprožili postopek takoj, ko bo uredba stopila v veljavo.
Evropski parlament in Svet EU bosta morala pred uveljavitvijo še uradno potrditi uredbo, o kateri je bil danes dosežen dogovor. Uredba bo zavezujoča za države članice, sprejeli pa naj bi jo s kvalificirano večino, zato je Madžarska ne bo mogla blokirati z vetom, poroča spletni portal Euronews.
Szijjarto je ob robu današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic Nata v Bruslju dejal, da gre za "diktat iz Bruslja", proti kateremu bo Madžarska skupaj s Slovaško sprožila postopek pred Sodiščem EU, poročajo tuje tiskovne agencije.
V skladu z dogovorjenim bo najkasneje do novembra 2027 postopoma uveljavljena popolna prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU.
Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je ob tem danes napovedal, da želijo do konca leta 2027 doseči tudi prepoved uvoza vse ruske nafte v unijo.
Madžarska, ki je kot ena zadnjih članic EU še vedno močno odvisna od uvoza ruskih energentov, tem načrtom ostro nasprotuje.
"Sprejetje in izvajanje tega bruseljskega diktata je za nas nemogoče," je dejal Szijjarto. Madžarska bi po njegovih besedah s tem močno ogrozila svojo energetsko varnost, saj je državo "brez ruske energije fizično nemogoče varno oskrbovati z nafto in zemeljskim plinom".
Menil je še, da je pravni okvir, ki omogoča sprejetje uredbe s kvalificirano večino namesto s soglasjem, "enakovreden goljufiji".
Bruselj si spričo ruske agresije na Ukrajino že od maja 2022 prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, kar je tudi prispevalo k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. Madžarska in Slovaška sta bili v tem pogledu doslej deležni določenih izjem.
12.35 Zelenski napovedal pogovore s predstavniki članic EU in priprave na srečanje v ZDA
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bodo danes v Bruslju sestali predstavniki Ukrajine in evropskih držav.
Zelenski je na omrežju X zapisal, da mu je vodja sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov, ki vodi tudi ukrajinsko pogajalsko delegacijo, poročal o pripravah na današnje pogovore v Bruslju, kjer se sicer danes sestajajo tudi obrambni ministri članic zveze Nato.
Umerov in načelnik generalštaba ukrajinske vojske Andrij Hnatov se bosta danes v Bruslju sestala s svetovalci evropskih voditeljev za nacionalno varnost, je sporočil Zelenski in dodal: "Gre za stalno sodelovanje s partnerji, pri čemer zagotavljamo, da je pogajalski proces v celoti aktiven."
Sporočil je, da bodo ukrajinski predstavniki svoje kolege v Evropi obvestili, kaj so od ameriških pogajalcev izvedeli po torkovih pogovorih v Moskvi, in razpravljali tudi o "evropski komponenti potrebne varnostne arhitekture".
Umerov in Hnatov bosta po današnjih pogovorih v Bruslju začela priprave na srečanje z odposlanci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bo potekalo v ZDA, je napovedal Zelenski.
Do srečanja med ukrajinsko in ameriško delegacijo v Evropi tako za zdaj ne bo prišlo, niti ni jasno, kdaj naj bi ukrajinska delegacija odpotovala v ZDA.
"Ukrajina bo kot vedno konstruktivno sodelovala pri prizadevanjih za resničen mir. Pričakujem novo poročilo o rezultatih današnjih srečanj v Evropi," je še sporočil Zelenski.
11.58 Kremelj: Prepoved uvoza ruskega plina bo pospešila padec moči EU
Odločitev EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina z jesenjo 2027 bo zgolj pospešila padec gospodarske moči sedemindvajseterice, so prepričani v Kremlju.
Poteza EU "bo le pospešila proces, ki poteka v zadnjih letih, ko evropsko gospodarstvo izgublja svoj vodilni potencial," je za AFP dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dodal, je sedemindvajseterica s tem "samo sebe obsodila" na dražje vire energije.
Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so se namreč danes ponoči dogovorili, da bo od jeseni 2027 uvoz ruskega plina v EU popolnoma prepovedan. Za dobave na podlagi kratkoročnih pogodb bo prepoved veljala že od konca aprila oziroma sredine junija prihodnje leto.
Uredba, ki jo bosta morali zdaj obe instituciji še uradno potrditi, predvideva tudi, da bodo morale članice pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina.
Danes začenjamo dobo popolne energetske neodvisnosti Evrope od Rusije, pa je po sklenitvi dogovora povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Bruselj je spričo ruske agresije na Ukrajino že maja 2022 predstavil načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je Evropska komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.
11.49 Kremelj: Putin ne zavrača ameriškega načrta za mir v Ukrajini
Napačno bi bilo trditi, da je ruski predsednik Vladimir Putin med torkovimi pogovori z delegacijo ZDA v Moskvi v celoti zavrnil ameriški načrt za mir v Ukrajini, je danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
"Včeraj je prvič prišlo do neposredne izmenjave mnenj. Nekaj je bilo sprejeto, nekaj pa označeno kot nesprejemljivo. To je običajen delovni proces in iskanje kompromisa," je Peskov danes dejal glede torkovih pogovorov v Moskvi, poroča britanski BBC.
"Obstaja soglasje, da so pogajanja toliko bolj produktivna, kolikor bolj so obdana s tišino. Držali se bomo tega načela in upamo, da ga bodo upoštevali tudi naši ameriški kolegi," je še dejal tiskovni predstavnik Kremlja.
Povedal je še, da je ruska stran hvaležna za mirovna prizadevanja ameriških oblasti pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, in da so se pripravljeni sestati tolikokrat, kot bo potrebno, da dosežejo mirovni dogovor.
Srečanje ameriške in ruske delegacije je potekalo v času, ko so prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini dobila nov zagon. ZDA so novembra predstavile mirovni načrt, ki je v prvi različici vseboval 28 točk in bil deležen številnih kritik, češ da gre za neke vrste ruski seznam želja.
ZDA so nato načrt v sodelovanju z evropsko in ukrajinsko stranjo predelale, toda več točk še vedno ostaja spornih. Evropske zaveznice Ukrajine se med drugim bojijo, da bo Kijevu vsiljen nepravičen mirovni dogovor. Putin je medtem še pred srečanjem v Moskvi obtožil Evropo, da si bolj kot za mir prizadeva za nadaljevanje vojne. Dejal je še, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, a da je nanjo pripravljena.
11.25 Von der Leyen: Začenjamo dobo popolne energetske neodvisnosti od Rusije
Danes začenjamo dobo popolne energetske neodvisnosti Evrope od Rusije, je po sklenitvi dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v EU povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Več o tem, si lahko preberete tukaj.
11.17 Zaveznice napovedale nov obsežen nakup ameriškega orožja za Ukrajino
Članice Nata Nemčija, Poljska, Norveška, Nizozemska in Kanada so danes napovedale nov obsežen nakup ameriškega orožja za Ukrajino, za kar bodo namenile milijardo dolarjev oziroma več kot 850 milijonov evrov, poroča francoska tiskovna agencije AFP. Prvi mož Nata Mark Rutte je ob prihodu na ministrsko zasedanje v Bruslju poudaril, da mora zavezništvo zagotoviti, da je vojaški položaj Ukrajine v času pogajanj močan.
"Mirovni pogovori potekajo, kar je dobro, vendar moramo hkrati poskrbeti, da je Ukrajina medtem, ko potekajo (...), v čim močnejšem položaju, da lahko nadaljuje boj," je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov Nata dejal generalni sekretar Rutte.
"Ukrajina mora ostati močna, mi, zavezniki v največji in najuspešnejši vojaški zvezi v zgodovini, pa moramo ostati odločni in predani," je dejal norveški zunanji minister Espen Barth Eide.
Po besedah njegovega nemškega kolega Johanna Wadephula bo Berlin za nakup novega paketa ameriškega orožja zagotovil 200 milijonov dolarjev oziroma dobrih 171 milijonov evrov. Dodatnih 25 milijonov evrov bo Nemčija prispevala v Natov sklad za nakup zimske opreme in medicinskih potrebščin, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Zunanji ministri članic Nata, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljajo o prizadevanjih za mir v Ukrajini, ki so z objavo ameriškega osnutka načrta za končanje vojne prejšnji mesec dobila nov zagon.
10.58 Zelenski priznal: Bojim se
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Irsko in v skupni izjavi z irskim premierjem Michaelom Martinom dejal, da je optimističen glede prizadevanj ZDA za rešitev konflikta. "V mojih besedah je bilo zaradi hitrosti pogajanj in zanimanja ameriške strani nekaj optimizma. To je pokazalo, da se Amerika ne umika od nobenega diplomatskega dialoga, in to je dobro," je dejal Zelenski.
Ko so ga vprašali, ali ga skrbi, da bi ZDA izgubile zanimanje za pogajalski proces, je priznal, da se boji te možnosti. "Da, bojim se. Bojim se, če bodo ZDA utrujene. To ni dobro za nas," je dejal Zelenski in dodal, da je cilj Rusije "odvrniti ameriško zanimanje od te situacije".
8.06 Nočni napadi na Rusijo: v skladišču goriva izbruhnil požar
Ukrajinske vojaške sile so ponoči z droni napadle skladišče nafte v regiji Tambov na zahodu Rusije. Jevgenij Pervišov, guverner Tambovske regije, je povedal, da so ostanki drona strmoglavili v stavbo v naselju Dmitrievka, zaradi česar je izbruhnil požar v skladišču goriva. Pervišov morebitnih žrtev ni omenil, je pa potrdil, da so na kraj dogodka poslali gasilce in policijo.
O napadu z droni so poročale tudi oblasti v regiji Voronež na zahodu Rusije. "Na nebu nad Voronežem in dvema okrožjema v regiji so odkrili in uničili štiri brezpilotna letala. Žrtev ni bilo. Zaradi strmoglavljenja sestreljenega drona v enem okrožju je bilo poškodovanih več rezervoarjev za gorivo. Požara ni bilo," je dejal guverner regije Aleksander Gusev.
Ukrajinski in ruski Telegram kanali delijo posnetke eksplozije in požara v Tambovski regiji. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sistemi zračne obrambe prestregli in uničili 102 ukrajinska brezpilotna letala.
Russian Telegram channels report a drone attack on oil depots in Tambov and Voronezh regions of Russia last night.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) December 3, 2025
In Tambov, the airspace was closed for almost the entire night. The "Cover" emergency airspace-closure protocol was also activated at airports in Russia's Oryol,… pic.twitter.com/Dp5VyUtg4M
Ukrajina se z napadi na naftne objekte trudi prekiniti rusko vojaško logistiko in oskrbovalne linije. Poleg tega prodaja ruske nafte predstavlja enega ključnih virov prihodkov, s katerim Kremelj krepi vojaško industrijo.
7.30 Pogovarjali so se pet ur, a brez kompromisa
Na pogovorih ameriške in ruske strani v Kremlju so se v torek med drugim sešli ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika ZDA Jared Kushner ter ruski predsednik Vladimir Putin.
V Kremlju so pogovore sicer označili za produktivne, a dodali, da je pred njimi še veliko dela. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je po peturnih pogovorih v torek zvečer dejal, da strani nista dosegli dogovora glede ključnega vprašanja, ozemlja v Ukrajini.
"Za zdaj še nismo našli kompromisa, vendar se lahko pogovorimo o nekaterih ameriških rešitvah," je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede okupiranih ukrajinskih ozemelj v Ukrajini dejal Ušakov.
"O nekaterih točkah se nam je uspelo dogovoriti (...), druge so bile deležne kritik, a glavno je, da je potekal konstruktiven pogovor in da sta strani izrazili pripravljenost nadaljevati prizadevanja," je dejal. Kot je pojasnil, glede ozemelj, ki jih je Rusija zasedla v Ukrajini in predstavljajo približno 19 odstotkov države, "še ni bila izbrana nobena kompromisna rešitev", čeprav "se lahko razpravlja o nekaterih ameriških predlogih".
Rubio: Mislim, da smo nekoliko napredovali
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem v pogovoru za televizijo Fox News poročal o določenem napredku. "Poskusili smo – in mislim, da smo pri tem nekoliko napredovali – ugotoviti, kaj bi lahko Ukrajinci sprejeli, da bi obenem prejeli varnostna zagotovila za prihodnost," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Rubio.
Dodal je, da ZDA upajo na kompromis, ki bi Ukrajini omogočil ne le obnovo gospodarstva, temveč uspešen razvoj države.
Srečanje ameriške in ruske delegacije je potekalo v času, ko so prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini dobila nov zagon. ZDA so novembra predstavile mirovni načrt, ki je v prvi različici vseboval 28 točk in bil deležen številnih kritik, češ da gre za neke vrste ruski seznam želja.
Putin: Ne želimo si vojne z Evropo, a smo nanjo pripravljeni
ZDA so nato načrt v sodelovanju z evropsko in ukrajinsko stranjo predelale, toda več točk še vedno ostaja spornih. Evropske zaveznice Ukrajine se med drugim bojijo, da bo Kijevu vsiljen nepravičen mirovni dogovor in da bo Rusija dosegla priznanje nekaterih zasedenih ozemelj v Ukrajini kot ruskih.
Putin je še pred srečanjem v Moskvi obtožil Evropo, da nima miroljubne agende in da se je sama izločila iz pogovorov o Ukrajini, zdaj pa želi sabotirati prizadevanja za mir z zahtevami, ki so za Rusijo nesprejemljive. Prav tako je dejal, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, a da je nanjo pripravljena.
