Četrtek, 25. 7. 2024, 7.24
11 ur, 5 minut
Je to speči vulkan, ki ogroža tudi Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,25
Kosovo je eno največjih kriznih žarišč v Evropi. Zaradi popolnoma nasprotnih stališče glede Kosova se lahko napetosti med Srbijo in Kosovom oziroma med kosovskimi Albanci in Srbi sprevržejo v konflikt širših razsežnosti. Na fotografiji: avstrijski pripadniki Kforja junija lani v kraju Zvečane na severu Kosova, kjer večinoma živijo Srbi.
Za Balkan radi rečemo, da je sod smodnika. Morda bi bilo ustrezno simbolično poimenovanje za ta del Evrope tudi vulkan. Ta vsake toliko časa izbruhne in pretrese Evropo. In zdi se, da je zadnje čase vse bližje nevarnost novega izbruha. Republika Srbska bi rada odšla iz BiH in se združila s Srbijo, tudi na Kosovu ni miru med Srbi in Albanci. Že leta so tudi napeti odnosi med Bolgarijo in Makedonijo ter med Grčijo in Albanijo. Poleg tega balkanske države spletajo zavezništva proti drugim balkanskim državam ter iščejo zaveznike med večjimi silami zunaj Balkana. Makedonija ima tako zaveznici v Srbiji in Madžarski (ti dve državi pa imata dobre odnose s Putinovo Rusijo in Kitajsko), na drugi strani pa se povezujeta Bolgarija in Albanija. Zadnja pa je pomembna tudi za Italijo, ki bi rada v Albaniji zgradila centra za nezakonite migrante oziroma za prosilce za azil. Po drugi strani pa Srbija zaradi svojih zalog litija postaja vse pomembnejša za Nemčijo in njeno avtomobilsko industrijo.
Na evropskih volitvah je bil v Grčiji v Evropski parlament izvoljen tudi Fredi Beleri, kandidat vladajoče grške desnosredinske stranke Nova demokracija. Na prvi pogled nič nenavadnega, če Beleri v sosednji Albaniji ne bi sedel v ječi. Beleri je pripadnik grške manjšine v Albaniji in grški državljan, ki ga je albansko sodišče obsodilo na zaporno kazen zaradi kupovanja volilnih glasov na županskih volitvah.
Spori Aten s Tirano in Skopjem
Njegovi podporniki trdijo, da gre za politično aretacijo. Grški premier Kiriakos Micotakis pa je celo zagrozil, da bo blokiral pogajanja Albanije o pridružitvi EU, dokler vprašanje ne bo rešeno. Belerija je tudi uvrstil na listo svoje stranke.
Grčija je bila dolgo časa v sporu še z eno severno sosedo – Makedonijo. Atene so dolga leta Skopju zavirale pot v EU, ker jih je motilo ime Makedonci in ime države Makedonija. Skopju so med drugim očitali ozemeljske zahteve do grške pokrajine Makedonije na severu Grčije, prilaščanje grške zgodovine in simbolov (uporaba simbolov antične Makedonije, kot je sonce iz Vergine, in imena Aleksandra Velikega).
Prespanski sporazum
Vsaj na videz je prišlo do sprave med državama s Prespanskim sporazumom iz leta 2018, s katerim se je Makedonija uradno preimenovala v Severno Makedonijo, Grčija pa je umaknila blokado pogajanj o pridružitvi EU.
Makedonija je balkanska država, ki še vedno hodi po trnovi poti proti članstvu v EU. Dolga leta je približevanje EU ovirala Grčija, ker je nasprotovala imenu države. Junija 2018 sta Grčija in Makedonija v grški vasi Psarades (makedonsko Nivici) ob Prespanskem jezeru podpisali Prespanski sporazum. Po sporazumu se je Makedonija uradno preimenovala v Severno Makedonijo, Atene pa so Skopje prenehale ovirati pri približevanju EU in Natu. Na fotografiji: takratna premierja obeh držav, makedonski Zoran Zaev (levo) in grški Aleksis Cipras.
A znova se je med državama zaiskrilo maja letos, ko je novoizvoljena makedonska predsednica Gordana Siljanovska-Davkova na svoji zaprisegi v nasprotju s Prespanskim sporazumom svojo državo imenovala Makedonija in ne Severna Makedonija. V znak protesta je z dogodka odvihrala grška veleposlanica v Skopju, grški premier Micotakis pa je Skopju zagrozil, da bi lahko dogodek ogrozil približevanje EU.
Sofija bi rada Makedonijo spremenila v bolgarski protektorat
Makedonija ima že brez morebitne nove grške blokade veliko težav pri približevanju EU. Leta 2019 je namreč Bolgarija (ta ne priznava posebnega makedonskega naroda in posebnega makedonskega jezika, ampak trdi, da so Makedonci del Bolgarov, makedonski jezik pa le narečje bolgarščine) Makedoniji zagrozila z blokado poti v EU, če ne bo izpolnila 20 ultimativnih zahtev.
Izpolnitev teh zahtev (na kratko: Makedonci bi morali po diktatu Sofije "priznati", da so Bolgari, ki so jih v Makedonce spremenili v času Titove Jugoslavije, in da je njihov jezik le narečje bolgarščine) bi Makedonijo tako rekoč iz suverene države spremenila v bolgarski protektorat.
Francoski kompromis, ki pripelje na oblast VMRO-DPMNE
Makedonci so seveda ultimat zavrnili. Bolgarija, takrat je bil na oblasti premier Bojko Borisov, je zato leta 2020 blokirala pridruževanje Makedonije EU. Pod francoskim posredovanjem je pozneje prišlo do kompromisa, po katerem naj bi Makedonija kot pogoj za vstop v EU v uvod makedonske ustave zapisala obstoj bolgarske manjšine (po popisu iz leta 2021 v dvomilijonski Makedoniji živi nekaj več kot tri tisoč ljudi, ki se izrekajo za Bolgare).
Potem ko je blokado Makedoniji umaknila Grčija, je začela Makedonijo izsiljevati Bolgarija. Ta je leta 2020 blokirala približevanje Makedonije EU. Bolgari med drugim trdijo, da makedonski narod in makedonski jezik na obstajata oziroma da je makedonski narod nastal prisilno v času Titove Jugoslavije iz makedonskih Bolgarov in da je makedonščina zgolj bolgarsko narečje. Julija 2022 je makedonsko sobranje sprejelo t. i. francoski kompromis, ki odpira vrata za vpis bolgarske manjšine v makedonsko ustavo. Proti sprejetju kompromisa je bila takratna opozicija (stranka VMRO-DPMNE). Na fotografiji poslanci opozicije med glasovanjem protestirajo z napisi. Med njimi sta napisa Ultimat, ne hvala v angleščini in Goce Delčev je Makedonija v makedonščini (Delčeva se prilašča tudi Sofija, ki trdi, da je bil Bolgar in ne Makedonec, op. p.). Zaradi sprejetja kompromisa, ki Makedonije še ni približal EU, je na krilih nezadovoljstva Makedoncev spomladi letos VMRO-DPMNE zmagala na parlamentarnih in predsedniških volitvah.
Maja letos je na makedonskih parlamentarnih volitvah zmagala opozicijska VMRO-DPMNE. Ta je francoski kompromis označila za kapitulacijo Bolgariji. Vodja VMRO-DPMNE Hristijan Micoski, ki je od 23. junija makedonski premier, zdaj predlaga rešitev, po kateri bi vpisali obstoj bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, a pod enim pogojem – ta vpis bi makedonski parlament potrdil zdaj, veljati pa bi začel šele takrat, ko bo Makedonija postala članica EU. S tem želi Micoski preprečiti, da bi Bolgarija po izpolnitvi te zahteve Makedoncem znova postavila nove pogoje.
Bolgarija proti Srbiji
Bolgarija pa ne poskuša narekovati zahtev samo Makedoniji, podobne zahteve postavlja tudi Srbiji. Tako bolgarska uradna politika in bolgarski jezikoslovci trdijo, da je narečje, ki se govori na jugovzhodu Srbije (gre za narečje, ki se mu reče torlaščina, njegovi govorci pa se narodnostno večinoma opredeljuje za Srbe), del bolgarskega jezika in ne srbskega.
Bolgarija Srbijo tudi obtožuje, da zatira bolgarsko manjšino. Lani decembra so bolgarski evroposlanci v pismu Beograd obtožili sovražnega govora proti bolgarski manjšini v Srbiji in njenega sistematičnega zatiranja.
Sofijo moti srbski spomenik o zločinih bolgarske vojske
Sofijo tako med drugim moti spomenik v mestu Surdulica na jugovzhodu Srbije. Ta je posvečen več tisoč srbskim civilistom, ki so jih med prvo svetovno pobili bolgarski vojaki in bolgarske paravojaške skupine, t. i. komiti. Bolgarija je med prvo svetovno vojno, ko je bila zaveznica Avstro-Ogrske in Nemčije, okupirala del srbskega ozemlja.
Odnosi med Rimom in Tirano so dobri, tudi zato, ker Italija potrebuje Albanijo zaradi migrantskega vprašanja. Novembra 2023 sta tako Italija in Albanija sklenili sporazum, po katerem bodo vse prosilce za azil, ki jih rešijo italijanske ladje v Sredozemlju, prepeljali v obalno mesto Shëngjin na severu Albanije. Po sporazumu bodo prosilci za azil nastanjeni v dveh centrih v Albaniji pod pristojnostjo Italije. Potem ko bo azilni proces končan, pa bodo prosilce odstranili iz države. Albanski parlament je sporazum ratificiral februarja letos. Na fotografiji: italijanska premierka Giorgia Meloni in njen albanski kolega Edi Rama. Italija je torej velika zaveznica Albanije.
Za Bolgarijo je ta spomenik in zgodovinsko poučevanje srbske mladine o bolgarskih zločinih med letoma 1915 in 1918 del sovražnega govora proti Bolgarom. V pismu, ki je bilo med drugim naslovljeno na Evropski parlament, Evropski svet in Svet EU, so bolgarski evroposlanci Srbiji očitali tudi povezave s Kremljem.
Zavezništvo med Sofijo in Tirano proti Beogradu in Skopju
Junija letos je šel bolgarski predsednik Rumen Radev (mimogrede, ta je prorusko usmerjen) še dlje, ko je namignil, da bo Sofija morda ponovno ocenila podporo srbskemu članstvu v EU, in sicer zaradi tega, kako Beograd obravnava bolgarsko manjšino v državi. Torej, da bo Sofija blokirala srbsko približevanje EU tako kot ovira makedonsko približevanje.
Poleg tega so Bolgari že pred leti spletli zavezništvo z Albanijo, ki je usmerjeno proti Makedoniji in Srbiji. V okviru tega zavezništva sta leta 2017 Tirana in Sofija sklenili dogovor o priznanju bolgarske manjšine v Albaniji. V popis prebivalstva Albanije so bili tako leta 2017 vključeni tudi pripadniki bolgarske manjšine. Težava je, da gre v bistvu za pripadnike makedonske manjšine.
Os, ki sega od Moskve do Balkana
Namen Sofije je več kot očiten: s prednostmi, kot je pridobitev bolgarskega potnega lista (ta pa, ker je Bolgarija članica EU, odpira vrata Makedoncem, ki iščejo delo na severozahodu Evrope), čim več albanskih državljanov makedonskega rodu prepričati, da se v popisu opredelijo kot Bolgari. S tem bi Sofija okrepila svojo stališče, da so Makedonci v bistvu le del bolgarskega naroda.
Svoje načrte na Balkanu imata tudi Orbanova Madžarska in Putinova Rusija. Viktor Orban ima dobre odnose z Makedonijo, ko je na oblasti v Skopju VMRO-DPMNE. Madžarska je tudi zaveznica Vučićeve Srbije. Z Beogradom dobre sodeluje tudi Putinova Rusija. Podporo Moskve ima tudi Republika Srbska, ki se hoče odcepiti od BiH. Na drugi strani Madžarska nima ravno prijateljskih odnosov z Bolgarijo. Decembra lani je Budimpešta Sofiji zagrozila z vetom na vstop v schengensko območje, če ne bo odpravila tranzitnega davka na ruski plin. Bolgarija je na drugi strani v času vojne v Ukrajini pomembna dobaviteljica orožja Ukrajini, kar seveda ni po volji Rusije.
Os Sofija-Tirana ima protiutež v osi Beograd-Skopje. Ta os, ki je postala močnejša po zmagi VMRO-DPMNE na makedonskih predsedniških in parlamentarnih volitvah maja letos, pa je pravzaprav del širše osi, ki vključuje tudi Moskvo, Budimpešto in Banjaluko.
Kako je Albanija postala pomembna za Italijo
Če Orbanova Madžarska in Vučićeva Srbija zunaj Balkana iščeta zavezništvo z Moskvo in Pekingom, pa lahko opazimo tesno sodelovanje med Albanijo in Italijo. Albanija je tako privolila želji Rima po vzpostavitvi dveh centrov za prosilce za azil na albanskih tleh. Gre za prosilce za azil, ki jih bodo italijanske ladje rešile v mednarodnih vodah.
Bolgarija je po drugi strani postala strateško pomembna za EU in Zahod v času vojne v Ukrajini. Še zlasti je pomembna, ker je ena redkih evropskih držav, ki še vedno proizvaja strelivo sovjetskega tipa, ki ga Ukrajina krvavo potrebuje.
Stalne napetosti na Kosovu
Domnevamo lahko, da del držav EU, ki niso navdušene nad širitvijo EU, na skrivaj simpatizira z bolgarskim oviranjem oziroma ustrahovanjem Makedonije zgolj zato, ker to oviranje potiska širitev EU na Zahodni Balkan v čim bolj oddaljeno prihodnost.
Voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik na skriva želja po osamosvojitvi Republike Srbske od BiH. Pri tem je njegov velik zaveznik ruski predsednik Vladimir Putin. Če bi Rusija februarja 2022 hitro spravila na kolena Ukrajino, bi Republika Srbska verjetno istočasno razglasila osamosvojitev od BiH. Republika Srbska bi se potem združila s Srbijo v eno državo. Na fotografiji Dodik govori na Vsesrbski skupščini junija letos v Beogradu. Poleg Dodika je na Vsesrbski skupščini sodeloval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Na shodu, kjer je maševal srbski patriarh Porfirije, so med drugim sodelovali številni visoki predstavniki Srbije in Republike Srbske.
Seveda Balkan ni politični vulkan samo zaradi nerešenih odnosov v štirikotniku Grčija-Bolgarija-Makedonija-Albanija, kočljivi so tudi odnosi med Srbijo in njenimi sosedi. Stalna napetost tako vlada zaradi Kosova, ker Beograd noče priznati njegove neodvisnosti, ampak ima to ozemlje še vedno za del Srbije. Slabi srbsko-albanski odnosi se zlasti kažejo na severu Kosova, kjer srbsko prebivalstvo zavrača oblast Prištine.
Republika Srbska bi rada odšla iz BiH
Negotovo je tudi v BiH, kjer se poskuša Republika Srbska pod vodstvom Milorada Dodika osamosvojiti od BiH, nato pa se združiti s Srbijo. Verjetno bi Banjaluka svojo neodvisnost od Sarajeva razglasila že leta 2022, če bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ta ima zaveznika v Dodiku in srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću, uspelo v bliskoviti vojni podrediti Ukrajino.
Na nedavni Vsesrbski skupščini v Beogradu je Dodik napovedal, da bo 21. stoletje stoletje združitve Republike Srbske in Srbije. Dodik je tudi dejal, da je bilo Srbe v BiH vedno sram, ko so jim rekli bosanski Srbi. "Mi smo Srbi in kjerkoli živimo, smo pripadniki enega enotnega naroda," trdi Dodik.
Strah pred novim velikim konfliktom v BiH
Poleg tega ne smemo pozabiti, da s svojim položajem v BiH niso zadovoljni niti številni tamkajšnji Hrvati. Tako hrvaški predsednik Zoran Milanović javno trdi, da Hrvatom v BiH kršijo njihove pravice. Ne pozabimo, da so bosansko-hercegovski Hrvati v času vojne v BiH leta 1993 razglasili samostojno državo Herceg-Bosno.
Srbski predsednik Vučić nima dobrih odnosov le s Putinovo Rusijo in Kitajsko, ampak išče zaveznike tudi v EU. Ker ima Srbije velike zaloge litija (ta je potreben za izdelavo baterij za električna vozila), je postala strateško pomembna tudi za Nemčijo in njeno avtomobilsko industrijo. Pretekli petek sta Srbija in EU v Beogradu podpisali sporazum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah, med katere spada litij. Pri podpisu je bil navzoč tudi nemški kancler Olaf Scholz.
Ne pozabimo tudi, da so Srbi in Hrvati že dvakrat v novejši zgodovini poskušali razdeliti območje BiH, prvič leta 1939 ter drugič v času Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića. Seveda bi vnovičen poskus delitev BiH, ki bi seveda šla na račun Bošnjakov, zagotovo prinesel nov konflikt.
Razdeljena Črna gora
Geopolitično negotovo je lahko tudi v Črni gori. Ta je že zadnjih nekaj desetletij, potem ko se je Milo Đukanović odločil za osamosvajanje od Beograda, razdeljena na zagovornike črnogorske suverenosti, ki trdijo, da so Črnogorci poseben narod, ter na tiste, ki trdijo, da so Črnogorci le del srbskega naroda ter da bi morala Podgorica in Beograd tesno sodelovati.
