Sreda, 26. 6. 2024, 22.16
4 mesece, 4 tedne
Bo Trump na Balkanu odprl vrata pekla?
V Srbiji upajo, da bo na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA zmagal Donald Trump. Beograd se namreč nadeja, da bi lahko z njegovo pomočjo na Balkanu zarisali nove meje: ponovna vključitev severa Kosova, kjer živijo Srbi, v Srbijo ter odcepitev Republike Srbske od BiH in njena združitev s Srbijo.
"Kaj če zmaga Donald Trump? Vojna na Balkanu bi bila verjetna kot že dolgo ne." Takšen je naslov članka v švicarskem mediju Neue Zürcher Zeitung (NZZ). NZZ ugotavlja, da nacionalistične sile v Srbiji upajo, da bo Donaldu Trumpu novembra letos uspelo znova priti v Belo hišo.
Povezave med Trumpom in Srbijo
Že leta 2017, ko je Trump prvič postal ameriški predsednik, so njegovi oboževalci po Srbiji lepili plakate z njegovim obrazom. Upe jim vzbuja tudi nekdanji Trumpov odposlanec za Balkan oziroma za Srbijo in Kosovo Richard Grenell, ki simpatizira z Beogradom. Grenella se tudi omenja kot novega ameriškega zunanjega ministra v primeru Trumpove zmage.
S Srbijo se vse tesneje povezuje tudi Trumpov zet Jared Kushner. Srbska vlada je pred meseci podpisala pogodbo s Kushnerjevim podjetjem o revitalizaciji nekdanjega sedeža jugoslovanskega ministrstva za obrambo v Beogradu, ki ga je leta 1999 bombardiral Nato. Kushner na tem območju med drugim načrtuje gradnjo luksuznega hotela s poslovnimi prostori in več kot 1.500 stanovanjskimi enotami.
Pax americana na Zahodnem Balkanu
NZZ piše, da je trenutni državni red na Zahodnem Balkanu rezultat pax americane, ker so bile ZDA tiste, ki so vojaško končale vojne v Bosni in Hercegovini in na Kosovu ter uvedle nov red. Svoj delež k stabilizaciji je prispevala tudi EU leta 2003 s svojo javno obljubo državam Zahodnega Balkana, da bodo vse postale članice Unije.
Richard Grenell, ki se ga omenja kot novega ameriškega zunanjega ministra v primeru Trumpove zmage, ima dobre odnose s Srbijo. Lani oktobra mu je predsednik Vučić celo podelil visoko srbsko državniško odlikovanje.
Pax americana in možnost pridružitve EU je bila formula za stabilnost regije. A ta formula danes velja le v omejenem obsegu, poudarja švicarski medij. Zato srbski predsednik Aleksandar Vučić upa, da bodo spremenjena geopolitična razmerja omogočila uresničitev projekta srbskega sveta – združitev Srbov v eni državi.
Slabitev geopolitične moči EU?
NZZ sicer omenja Trumpovo zagotovilo, da ne bo porušil krhkega reda na Zahodnem Balkanu in da Balkan tudi ni njegova prednostna naloga. A ob tem švicarski medij opozarja, da bo Trump oslabil čezatlantsko os in s tem tudi geopolitično moč EU na Zahodnem Balkanu.
Na evropskih volitvah desnica ni dosegla takšnega uspeha, kot so se na politični sredini bali, a se je zelo okrepila v pomembni članici EU – Franciji. Evropske volitve so tudi oslabile nemško vlado. Če k temu prištejemo še ekonomski ali politični pritisk od zunaj, potem bi se lahko začel proces drobitve EU.
Lahko Srbija izkoristi morebitno oslabelost EU?
Namesto evropskih interesov bodo članice EU vse bolj v ospredje postavljale svoje nacionalne interese. Oblikovale bi se lahko tudi koalicije znotraj EU. Kar zadeva odnose z Rusijo, bi na primer Avstrija, Madžarska, Slovaška in morda Bolgarija lahko sledile svoji poti. Če bi Nacionalni zbor prevzel oblast v Franciji, bi ta pot sprave z Rusijo dobila močno francosko spodbudo.
Geopolitično oslabelost EU na Balkanu bi lahko izkoristil ruski predsednik Vladimir Putin.
Ti procesi bi po pisanju NZZ na Zahodnem Balkanu odprli prostor, ki bi ga lahko izkoristila revanšistična Srbija. Na dnevnem redu bi bila potem ponovna vključitev severa Kosova, kjer živijo Srbi, v Srbijo. Republika Srbska bi se odcepila od BiH, ker bi se hotela združiti s Srbijo. Te srbske cilje bi podprla Rusija, ker bi tako povečala svoj vpliv Evropi.
Ni pax americane brez Amerike?
Če bi se to zgodilo, bi postala očitna nemoč EU. Zato je treba vprašanje, ali Trump lahko destabilizira Zahodni Balkan, preoblikovati v vprašanje, ali lahko Trump destabilizira Evropo in s tem odpre prostor za konflikte na Balkanu.
Ta nevarnost je zelo realna glede na negotove razmere v EU, ocenjuje NZZ, ki trdi, da je malo verjetno, da bi Evropa pax americano lahko ohranila brez Amerike.