Petek, 25. 7. 2025, 20.34
9 ur, 57 minut
Bližnji vzhod
Slovenija pozdravlja Macronovo napoved priznanja Palestine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
Francija bo skupaj s Savdsko Arabijo prihodnji teden v New Yorku gostila mednarodno konferenco za uresničitev rešitve dveh držav na ministrski ravni.
Izrael obljublja, da bo ponovno omogočil dobavo pomoči v Gazo iz zraka, kar naj bi bila posledica okrepljenega pritiska mednarodne skupnosti, zaradi vse hujše lakote v oblegani enklavi. Slovenija medtem pozdravlja francosko odločitev o priznanju Palestine, je danes na omrežju X sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v četrtek zvečer napovedal, da bo Francija septembra priznala palestinsko državo. Fajon meni, da gre za "drzen korak za mir in rešitev dveh držav". Medtem slovenski novinarji kritizirajo oblast, ker si Slovenija, tako kot tudi svet, ne upa odločno ukrepati ob civilistih v Gazi, ki so dobesedno obsojeni na smrt.
20.30 Več kot 220 britanskih poslancev pozvalo Starmerja k priznanju Palestine
18.49 Izrael k odpravi omejitev pri dobavi pomoči v Gazo
17.49 Izrael naj bi ponovno omogočil dobavo pomoči v Gazo iz zraka
16.50 Zdravniki brez meja opozarjajo na hudo podhranjenost med otroki v Gazi
16.46 Trump: Hamas ne želi skleniti dogovora o prekinitvi ognja v Gazi
15.45 Slovenski novinarji: simbolna poteza z razglasitvijo nezaželenih oseb ne pomeni nič
15.37 Iz sveta različni odzivi na Macronovo napoved priznanja Palestine
9.20 Slovenija pozdravlja Macronovo napoved priznanja Palestine
20.30 Več kot 220 britanskih poslancev pozvalo Starmerja k priznanju Palestine
Več kot 220 britanskih poslancev je danes premierja Keira Starmerja pozvalo, naj prizna Palestino. Poziv nanj so naslovili le dan potem, ko je priznanje Palestine napovedala Francija. London medtem še ne načrtuje tega koraka. Kot je namreč sporočil Starmer, bi to moralo biti del širšega načrta, ki bo na koncu pripeljal do rešitve dveh držav.
"Pozivamo vas, da na konferenci prihodnji teden uradno priznate državo Palestino," je v skupnem pismu zapisalo 221 britanskih poslancev iz devetih političnih strank, pri čemer so imeli v mislih konferenco o rešitvi dveh držav, ki bo v ponedeljek in torek v New Yorku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Čeprav se zavedamo, da Združeno kraljestvo ne more uresničiti svobodne in neodvisne Palestine, bi priznanje Združenega kraljestva imelo pomemben vpliv. (...) Od leta 1980 podpiramo rešitev, ki temelji na dveh državah. Takšno priznanje bi (...) izpolnilo zgodovinsko odgovornost, ki jo imamo do ljudi," so dodali poslanci.
Kljub pozivu poslancev pa London za zdaj še ne namerava priznati Palestine. Starmer je namreč danes sporočil, da si London z zavezniki prizadeva za pot do miru v regiji in za konkretne ukrepe, ki so potrebni, da se premirje spremeni v trajni mir, poroča britanski BBC.
Kljub njihovemu pozivu pa London za zdaj še ne namerava priznati Palestine. Starmer je namreč danes sporočil, da si London z zavezniki prizadeva za pot do miru v regiji in za konkretne ukrepe, ki so potrebni, da se premirje spremeni v trajni mir, poroča britanski BBC.
Eden od teh korakov je po njegovem mnenju tudi priznanje Palestine, ki pa mora biti del širšega načrta, ki bo na koncu pripeljal do rešitve dveh držav in trajne varnosti za Palestince in Izraelce. "To je način, da se zagotovi, da bo to orodje najkoristnejše za izboljšanje življenja tistih, ki trpijo," je dodal.
Starmer je v zadnjih dneh pod vse večjim domačim in mednarodnim pritiskom glede priznanja Palestine. Britanski premier je danes skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem Izrael pozval, naj takoj odpravi omejitve pretoka pomoči v Gazo, in poudaril, da je napočil čas za končanje vojne v enklavi.
Marcon je medtem v luči prizadevanj za končanje vojne v Gazi v četrtek napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino. Nemčija je v odzivu sporočila, da za zdaj še ne namerava priznati Palestine.
18.49 Izrael k odpravi omejitev pri dobavi pomoči v Gazo
Humanitarna katastrofa na območju Gaze se mora nemudoma končati, so danes v skupni izjavi opozorili voditelji Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. V luči tega so Izrael pozvali, naj takoj odpravi omejitve pretoka pomoči v Gazo, in dodali, da je napočil čaš za končanje vojne v enklavi.
"Izraelsko vlado pozivamo, naj nemudoma odpravi omejitve pretoka pomoči ter Združenim narodom in humanitarnim nevladnim organizacijam nujno omogoči opravljanje njihovega dela, da bi lahko ukrepali proti lakoti," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali v skupni izjavi.
Opozorili so, da morajo biti najosnovnejše potrebe civilnega prebivalstva, vključno z dostopom do vode in hrane, zadovoljene brez odlašanja, navaja britanski BBC.
Ponovno so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi zajetih talcev. Prav tako so se zavzeli za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudarili, da ta ne sme imeti nobene vloge v prihodnosti Gaze. "Grožnje z aneksacijo, naseljevanje in nasilje naseljencev nad Palestinci spodkopavajo možnosti za pogajanja o rešitvi dveh držav," so še opozorili.
Britanski premier Keir Starmer je pogovor s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem napovedal v luči razmer v Gazi. Kot je dejal v četrtek, so zaradi nevzdržnega trpljenja in lakote nujno potrebni ukrepi. Dodal je, da bi prekinitev ognja v opustošeni enklavi odprla tudi pot priznanju palestinske države.
Med državami se v zadnjem času krepi kritika izraelske agresije v Gazi, kjer vladajo katastrofalne humanitarne razmere. Združeno kraljestvo in Francija sta bila med več kot 20 državami, ki so v ponedeljek v skupni izjavi pozvale h končanju vojne in opozorile na trpljenje civilistov. Podpisnicam se ni pridružila Nemčija, češ da je vsebina izjave identična predhodni izjavi Evropskega sveta.
17.49 Izrael naj bi ponovno omogočil dobavo pomoči v Gazo iz zraka
Izrael bo kmalu ponovno omogočil dobavo humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, je danes sporočil izraelski uradnik in pojasnil, da bosta za dobavo pošiljk iz zraka skrbela Jordanija in Združeni arabski emirati. Odločitev Izraela sledi okrepljenemu pritisku mednarodne skupnosti zaradi vse večje lakote in pomanjkanja osnovnih dobrin v Gazi.
"Humanitarna pomoč za Gazo se bo v prihodnjih dneh ponovno začela dostavljati iz zraka. Za to bodo skrbeli Združeni arabski emirati in Jordanija," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal izraelski uradnik.
Uradnik palestinskega islamističnega gibanja Hamas je bil medtem v odzivu kritičen do napovedne obnovitve pomoči iz zraka, saj da ta ne bo pomagala stradajočemu prebivalstvu, ob sklicevanju na tiskovno agencijo Reuters poroča izraelski časnik Times of Israel.
"Gaza ne potrebuje letalskih akrobacij, potrebuje odprt humanitarni koridor in vsakodnevni pretok tovornjakov s pomočjo," je dodal.
Številne države, med drugim ZDA, Velika Britanija in Jordanija, so lani v Gazo večkrat dostavile nujno potrebno humanitarno pomoč iz zraka. Že takrat so organizacije Združenih narodov opozarjale, da so količine, ki jih je mogoče dostaviti z letalskimi prevozi, premajhne. Glede na število ljudi, ki potrebuje pomoč, ZN vselej izpostavljajo pomen neovirane dobave pomoči s tovornjaki.
Dobava pomoči iz zraka je povzročala tudi težave. Paketi so na primer večkrat padli v morje, nekaj ljudi, ki je poskušalo priti do pomoči, pa je utonilo. Drugi so bili ubiti ali ranjeni, ko so odpovedala padala na zabojih s pomočjo, poroča britanski BBC.
16.50 Zdravniki brez meja opozarjajo na hudo podhranjenost med otroki v Gazi
Nevladna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes opozorila, da četrtina otrok, mlajših od pet let, ter nosečnic in doječih mater v Gazi trpi zaradi podhranjenosti. Organizacija je obenem obsodila izraelsko politiko stradanja v palestinski enklavi, ki se ob izraelski blokadi sooča s hudo lakoto in pomanjkanjem osnovnih potrebščin.
Kot je danes sporočila organizacija, je podhranjena četrtina otrok, starih od šest mesecev do pet let, ter nosečnic in doječih mater, ki so jih prejšnji teden pregledali v zdravstvenih ustanovah MSF v Gazi, za kar je okrivila Izraelovo politiko stradanja.
"Namerna uporaba lakote kot orožja izraelskih oblasti v Gazi je dosegla razsežnosti brez primere, pri čemer tako bolniki kot zdravstveni delavci trpijo zaradi lakote," je v izjavi zapisala MSF.
V bolnišnici MSF v mestu Gaza se je število ljudi, ki potrebujejo oskrbo zaradi podhranjenosti, od sredine maja početverilo, medtem ko se je "stopnja hude podhranjenosti pri otrocih, mlajših od petih let, samo v zadnjih dveh tednih potrojila".
"To ni samo lakota. To je namerno stradanje, ki ga ustvarjajo izraelske oblasti," je poudarila MSF in pozvala Izrael, naj dovoli obsežen dostop hrane in druge pomoči v Gazo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zdravstveno ministrstvo v Gazi je danes sporočilo, da je zaradi podhranjenosti v zadnjih 24 urah umrlo devet ljudi, od začetka vojne v Gazi pa zaradi pomanjkanja hrane po njihovih navedbah že 122, od tega 83 otrok, poroča BBC.
Zdravniki brez meja so bili ena od več kot sto nevladnih organizacij, ki so sredi tedna v skupni izjavi opozorile na širjenje množične lakote v Gazi.
Izrael, ki je deležen vse glasnejših mednarodnih kritik zaradi oviranja dostave humanitarne pomoči, je odgovornost za kronično pomanjkanje hrane pripisal palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas.
Organizacija MSF je bila kritična tudi do ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo (GHF), prek katere v enklavi poteka razdelitev pomoči. V bližini njenih centrov je bilo v preteklih mesecih ubitih na stotine ljudi. Po prepričanju MSF pri delovanju fundacije ne gre za humanitarno pomoč, temveč za "vojne zločine".
Da med prebivalstvom vlada huda podhranjenost, je opozoril tudi britanski kirurg, ki se je pred kratkim vrnil iz Gaze. V danes objavljenem pogovoru za britansko mrežo Sky News je še dejal, da pripadniki izraelskih sil streljajo na ljudi pri točkah za razdelitev pomoči, "skoraj kot bi vadili streljanje v tarčo".
Iz Gaze tudi danes poročajo o novih smrtnih žrtvah izraelskih napadov. Po podatkih zdravniških virov v enklavi je bilo od jutra ubitih enajst Palestincev, med njimi štirje, ki so čakali na pomoč, poroča katarska televizija Al Jazeera.
16.46 Trump: Hamas ne želi skleniti dogovora o prekinitvi ognja v Gazi
Palestinsko gibanje Hamas si ne želi skleniti dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, je danes izjavil ameriški predsednik Donald Trump. Podobno je dejal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki meni, da Hamas ovira dogovor o izpustitvi talcev. Dodal je, da Izrael in ZDA razmišljata o alternativnih možnostih za vrnitev talcev iz Gaze.
"Hamas ni resnično želel skleniti dogovora. Mislim, da želijo umreti. (...) Ostali so nam še zadnji talci in oni vedo, kaj se zgodi, ko dobiš zadnje talce. In prav zaradi tega resnično niso hoteli skleniti dogovora," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Trump. Dodal je, da odločitev Pariza o priznanju Palestine nima nobene teže.
Tudi Netanjahu je bil znova kritičen do Hamasa in ocenil, da gibanje ovira pogovore o sklenitvi dogovora. "Hamas je ovira za dogovor o izpustitvi talcev. Skupaj z našimi zavezniki iz ZDA zdaj razmišljamo o alternativnih možnostih, da bi talce pripeljali domov, končali teroristično vladavino Hamasa in zagotovili trajen mir za Izrael in našo regijo," je dodal.
ZDA in Izrael sta kmalu po odzivu Hamasa na predlog za 60-dnevno prekinitev ognja v Gazi ta teden umaknila svoje pogajalce iz Dohe. Že ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je v četrtek ocenil, da odziv Hamasa kaže, da si gibanje ne želi doseči prekinitve ognja v Gazi. Tudi on je dejal, da bo Washington "razmislil o alternativnih možnostih za vrnitev talcev domov".
Hamas je v četrtek sporočil, da se je odzval na predlog, ki predvideva omejeno 60-dnevno prekinitev ognja v Gazi. Odziv Hamasa je po navedbah palestinskega vira vključeval spremembe glede protokolov za lažji vstop humanitarne pomoči v Gazo, zemljevide območij, s katerih bi se morala izraelska vojska umakniti, in jamstva za trajno končanje vojne.
V današnjem odzivu pa je bil Hamas kritičen do izjav Witkoffa. "Negativne izjave ameriškega odposlanca Witkoffa so popolnoma v nasprotju s kontekstom, v katerem so potekala zadnja pogajanja, in on se tega popolnoma zaveda, (...) služijo izraelskemu stališču," je povedal predstavnik Hamasa.
Tudi po več kot 21 mesecih vojne obe strani še naprej vztrajata pri svojih stališčih, kar je preprečilo, da bi se dve dosedanji kratkotrajni prekinitvi ognja spremenili v trajno premirje. Trenutni pogovori v Dohi med Izraelom in Hamasom, ki so se začeli 6. julija, pa so zastali.
15.45 Slovenski novinarji: simbolna poteza z razglasitvijo nezaželenih oseb ne pomeni nič
DNS in SNS sta objavila poziv najvišjim predstavnikom slovenske oblasti, v katerem sta izrazila neomajno solidarnost z vsemi civilisti, ki so danes dobesedno obsojeni na smrt, ker si svet – in tudi Slovenija – ne upa odločno ukrepati. Genocid nad Palestinci spremljamo v neposrednem prenosu, so zapisali.
Prav tako so solidarnost izrekli tudi kolegicam in kolegom novinarjem, ki kljub smrtonosnim razmeram vztrajajo in opravljajo svoje poslanstvo.
"Pred našimi očmi se dogaja sistematično, namerno stradanje celotnega prebivalstva Gaze – ljudi, ki dneve in tedne nimajo dostopa do hrane, vode, zdravil in zatočišča. Otroci umirajo v mukah v naročju staršev, ki jih ne morejo nahraniti. Dojenčki v bolnišnicah trpijo zaradi hude podhranjenosti, humanitarna pomoč pa je blokirana. To ni nesreča, to je načrtovana, politična odločitev, genocidna strategija izraelske vlade. To, kar se dogaja v Gazi, ni več zgolj vojni zločin, je genocid, je zločin proti človeštvu. Lakota se uporablja kot orožje, osnovne življenjske potrebščine, vključno z zdravili in pitno vodo, so odvzete pred očmi celotnega sveta. Novinarji v Gazi so edini še živi pričevalci teh zločinov. Tujim novinarjem je vstop izrecno prepovedan, lokalni pa vsak dan tvegajo svoja življenja, da svetu sporočajo resnico – zdaj pa so tudi oni obsojeni na smrt zaradi lakote," opozarjajo v pozivu.
Po podatkih Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih najmanj 187 novinarjev in medijskih delavcev, so povedali na DNS in SNS, kar je po njihovem mnenju sistematičen poskus utišanja resnice.
Ob tem se DNS in SNS pridružujeta pozivom številnih stanovskih organizacij (Evropska zveza novinarjev, Mednarodna zveza novinarjev, Novinarji brez meja, Sindikat hrvaških novinarjev, Hrvaško novinarsko društvo …), da države po svetu takoj ukrepajo v smeri, da se genocid v Gazi konča. Tudi slovenska vlada, ki izpostavlja trpljenje ljudi v Gazi in opozarja na dejanja izraelske vlade, bi se morala ves čas truditi, da stori še več, da bi pokazala pravi pogum, kljub svoji navidezni majhnosti. Vsaka država z moralnim kompasom bi morala pokazati pogum tudi za dejanja, ne zgolj diplomatskih puhlic in praznih besed.
Med zahtevami, ki so jih izpostavili je, da slovenska vlada jasno in nedvoumno prizna genocid v Gazi. Simbolna poteza z nezaželenima osebama namreč ne pomeni nič, če Izrael še vedno posluje s (tudi slovenskimi) podjetji, ki s tem sodelujejo pri vojni in okupaciji.
Zahtevajo tudi, da Slovenija postane glas popolne odprave blokade okupiranih palestinskih ozemelj, da odločno in javno zahteva suspendiranje sporazuma med EU in Izraelom, da zahteva takojšen vstop humanitarnih konvojev v Gazo, da se zavzame za vstop tujih novinarjev v Gazo in za zaščito lokalnih poročevalcev ter da zahteva mednarodno preiskavo sistematičnega stradanja kot vojnega zločina in genocida.
"Medtem ko resnico stradajo do tišine, je naša dolžnost, da govorimo še glasneje," so sklenili pismo na DNS in SNS.
15.37 Iz sveta različni odzivi na Macronovo napoved priznanja Palestine
Potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v četrtek napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, sta Nemčija in Italija danes sporočili, da za zdaj še ne nameravata priznati Palestine. V ZDA in Izraelu so bili do napovedi Macrona kritični, tako Palestina kot zalivske države pa so jo pozdravile.
"Vlada še naprej obravnava priznanje palestinske države kot enega od zadnjih korakov na poti k doseganju rešitve dveh držav," je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Ponovil je, da je "varnost Izraela za nemško vlado izjemno pomembna" ter da sta potrebni prekinitev ognja v Gazi in izpustitev vseh zajetih talcev.
"Izrael mora nemudoma in drastično izboljšati katastrofalno humanitarno situacijo v Gazi," je nadaljeval in dodal, da je "potrebna izvedljiva politična perspektiva za Gazo, da se začasno premirje lahko spremeni v trajni mir", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da Italija še ni pripravljena priznati Palestine. "Italija podpira rešitev dveh narodov in dveh držav, vendar mora priznanje nove palestinske države potekati hkrati z njihovim priznanjem države Izrael. (...) Zanima nas mir, ne zmaga ene strani nad drugo," je poudaril.
Ponovil je, da Italija obsoja izraelske napade na Gazo in omejitve pri dobavi pomoči ter ponovno pozval k prekinitvi ognja. "Ne moremo več sprejemati pokolov in lakote," je dodal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Opozicijska Demokratska stranka (PD) je bila medtem kritična do izjav Tajanija. "Ali naš zunanji minister ve, o čem govori? Pravi, da moramo priznati Izrael. Poleg dejstva, da ga je Italija priznala že leta 1949, je tudi Palestina skupaj s PLO priznala Izrael leta 1993 s sporazumi v Oslu," je spomnil predstavnik PD Giuseppe Provenzano.
Macronovo napoved sta na drugi strani pozdravila Palestinska uprava in palestinsko islamistično gibanje Hamas. Po mnenju palestinskega predsednika Mahmuda Abasa odločitev Pariza odraža zavezanost Francije podpori palestinskemu ljudstvu in njihovim legitimnim pravicam do svoje zemlje in domovine.
Tudi Svet za sodelovanje zalivskih držav (GCC) je pozdravil napoved Macrona. Savdska Arabija je ločeno dodala, da gre za "zgodovinsko odločitev, ki ponovno potrjuje soglasje mednarodne skupnosti o pravici palestinskega naroda do samoodločbe in ustanovitve neodvisne države". V Dohi so medtem prepričani, da bo priznanje prispevalo k napredku na poti do miru v regiji.
V odzivu na kritike s strani ZDA in Izraela je francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pojasnil, da je Hamas vedno izključeval rešitev dveh držav. "S priznanjem Palestine Francija nasprotuje tej teroristični organizaciji," je nadaljeval in dodal, da Pariz podpira stran miru in ne stran vojne.
9.20 Slovenija pozdravlja Macronovo napoved priznanja Palestine
"Podpiramo mednarodno pravo in pravičen, trajen mir na Bližnjem vzhodu," je v objavi na omrežju X še sporočila zunanja ministrica.
Macron je v četrtek zvečer na omrežju X napovedal, da bo Francija septembra priznala Palestino. V svojem zapisu je med drugim poudaril, da je odločitev sprejel v skladu z "zgodovinsko zavezanostjo pravičnemu in trajnemu miru na Bližnjem vzhodu".
Na njegovo napoved so se z zgražanjem in kritikami odzvali v Izraelu in ZDA, pozdravili so jo v Palestini in Savdski Arabiji, pa tudi v Španiji in na Irskem.
Na konferenci bo sodelovala tudi Slovenija
Francija bo poleg tega skupaj s Savdsko Arabijo prihodnji teden v New Yorku gostila mednarodno konferenco za uresničitev rešitve dveh držav na ministrski ravni.
Na konferenci bo sodelovala tudi Slovenija, ki je palestinsko državo priznala junija lani, od takrat pa se je z več izjavami in potezami predstavnikov oblasti in civilne družbe uveljavila kot ena najglasnejših zagovornic pravic Palestincev med članicami Evropske unije. Nazadnje je vlada pred tednom dni sprejela ukrep, s katerim je izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi.
Macron z napovedjo priznanja Palestine ujezil Izrael in ZDA
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek zvečer napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, kar je povzročilo ostre odzive in obsodbe Izraela in ZDA.
"ZDA odločno zavračajo načrt Emmanuela Macrona, da na Generalni skupščini ZN prizna palestinsko državo. Ta nepremišljena odločitev služi le propagandi Hamasa in ovira mir. To je klofuta žrtvam 7. oktobra," je na omrežju X v odzivu na Macronovo napoved zapisal ameriški državni sekretar Marco Rubio.
Ostro se je odzval tudi Izrael, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Premier Benjamin Netanjahu je v izjavi v četrtek zvečer dejal, da takšna odločitev "nagrajuje teror" in predstavlja eksistenčno grožnjo Izraelu.
Obrambni minister Izrael Kac je prav tako menil, da je priznanje Palestine "sramotno" in pomeni "predajo terorizmu" ter "nagrajevanje Hamasovih morilcev in posiljevalcev". "Ne bomo dovolili ustanovitve palestinske entitete, ki bi škodovala naši varnosti in ogrozila naš obstoj," je dodal v objavi na omrežju X.
