Sreda, 17. 7. 2024, 22.16
1 ura, 57 minut
Novo zlato: bo ta dragocena kovina Balkanu prinesla bogastvo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Litij postaja novo belo zlato. Pozno poleti in zgodaj jeseni je cena litija doživela velik skok. Najvišjo ceno je za zdaj dosegel novembra leta 2022, potem pa je cena začela upadati.
S čim večjo proizvodnjo električnih avtomobilov narašča tudi potreba po litiju. Zaradi tega se je litija, iz katerega izdelujejo baterije za električne avtomobile, oprijel tudi vzdevek novo belo zlato. Nemčija, ki ima močno avtomobilsko industrijo, potrebuje čim več litija. Eno od največjih zalog litija v Evropi ima Srbija, zato ne preseneča, da bo nemški kancler Olaf Scholz v petek odpotoval v Beograd, kjer se bo udeležil podpisa sporazuma o sodelovanju med EU in Srbijo pri uvozu mineralov, vključno z litijem.
Nemška avtomobilska industrija je pred t. i. zelenim prehodom, tj. pred prehodom z avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje na električne avtomobile. Ključni element pri tem prehodu je postal litij, kovina, ki je potrebna za izdelavo baterij, ki poganjajo električne avtomobile.
Iskanje novega belega zlata
Nemška vlada je zelo dejavna pri iskanju tega novega belega zlata za svojo avtomobilsko industrijo. Še zlasti želi pri litiju zmanjšati nemško odvisnost od Kitajske. Nemški kancler Olaf Scholz je tako v iskanju litija januarja lani obiskal Čile. Čile poleg Bolivije in Argentine sestavljajo t. i. litijski trikotnik, ki ima po ocenah približno polovico svetovnih zalog litija. Pri tem so konkurenca Nemcev pri pridobivanju litija Kitajci.
Evropa ne velja za del sveta, ki ima veliko zalog litija, a nekaj so ga kljub temu že našli. Eno od večjih zalog so našli v dolini reke v bližini mesta Loznica na zahodu Srbije. Oko na te zaloge je vrgla britansko-avstralska korporacija Rio Tinto. A projektu izgradnje rudnika so nasprotovale okoljevarstvene organizacije, ker da projekt ogroža okolje in zdravje ljudi (prišlo naj bi do zastrupljanja voda).
Ustavitev projekta in ustavni preobrat
Zaradi množičnih protestov, ki so se sprevrgli tudi v nasilne izgrede, je srbska vlada v začetku leta 2022 ustavila projekt. Nov preobrat se je zgodil pred dnevi, ko je srbsko ustavno sodišče razveljavilo ustavitev projekta. Srbska vlada je zato v torek sprejela uredbo, ki Riu Tintu omogoča ponovni zagon projekta pridobivanja litija.
Sta nemški kancler Olaf Scholz in srbski predsednik Aleksandar Vučić pred sklenitvijo strateškega zavezništva? Nemška avtomobilska industrija potrebuje litij, Srbija pa ima ene od največjih zalog litija na stari celini.
Seveda je odločitev srbske vlade voda na mlin nemški avtomobilski industriji. Tako ne preseneča, da je po preobratu glede projekta izgradnje rudnika litija zaokrožila novica, da bo Scholz v petek odpotoval v Beograd, da bi se udeležil podpisa sporazuma o sodelovanju med EU in Srbijo pri uvozu mineralov, vključno z litijem, ki so ključnega pomena za digitalni in zeleni prehod EU.
Rudnik pri Loznici naj bi zadostoval za 1,1 milijona vozil letno
Pri podpisu sporazuma bo zraven tudi podpredsednik Evropske komisije, Slovak Maroš Šefčovič. Predvidoma naj bi sodelovala tudi predsednica Komisije Ursula von der Leyen, a ima trenutno preveč opravkov z zagotavljanjem glasov za njeno novo izvolitev na čelo Komisije (volitve bodo v četrtek).
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prejšnji mesec za britanski medij Financial Times povedal, da bo rudnik, ki naj bi ga odprli leta 2028, proizvedel 58 tisoč ton litija na leto. To bi zadostovalo za izdelavo 1,1 milijona vozil oziroma za 17 odstotkov evropske proizvodnje električnih vozil.
Strateška pomembnost rudnika za Srbijo
Projekt rudnika litija pa za Srbijo, ki velja za veliko zaveznico Putinove Rusije, ni pomemben samo gospodarsko, ampak Beograd v projektu vidi tudi politične koristi. Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je prepričana, da projekt Jadar predstavlja prihodnost gospodarskega vključevanja Srbije v Evropo. Morda pa bo Srbiji pomagal tudi, da bo – navkljub svojim tesnim stikom z Rusijo – hitreje postala članica EU.
Rudnik litija pri Loznici, ki naj bi ga odprli leta 2028, naj bi zadostoval za izdelavo 1,1 milijona električnih vozil na leto.
Zaradi gospodarske in politične pomembnosti rudnika litija v dolino reke Jadar ne preseneča, da je srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić v pričakovanju novih protestov ta teden opozoril, da država ne bo dovolila neredov.
Nezadovoljni okoljevarstveniki
Radomir Lazović, sopredsednik opozicijske srbske stranke Zeleno-leva fronta, je za Politico povedal, da je odločitev ustavnega sodišča o rudniku litija povezana s političnim vplivom.
"V državi, kjer institucije ne delujejo in so volitve ukradene, ustavno sodišče deluje kot po ukazu," je dejal Lazović in dodal, "da si je težko predstavljati, da bodo te iste institucije varovale interese državljanov, ko gre za okolje".
Prihod Ria Tinta v Srbijo
Rio Tinto je sicer v Srbijo prišel leta 2001, leta 2004 je Srbija podpisala prvo pogodbo z rudniško multinacionalko. Vučić zato odgovornost za rudnik prelaga na takratno oblast, ki je zdaj v opoziciji. Ta pa spet uperja prst v Vučića. Kot ugotavlja srbski medij Insajder, so vse srbske vlade sprejemale odločitve v korist Ria Tinta.
Britansko-avstralska rudniška multinacionalka Rio Tinto je prišla v Srbijo v začetku 21. stoletja. Prvo pogodbo s Srbijo je podpisala leta 2004. Še bolj ji je odpiral vrata v Srbijo Aleksandar Vučić.
Rio Tinto želi pri Loznici zgraditi podzemni rudnik litija, tovarno za predelavo litija, deponijo in podporno infrastrukturo. Zato je že pred leti začel odkupovati zemljišča od lokalnega prebivalstva. Ker pa vsi svojih zemljišč niso hoteli prodati, je leta 2015 priskočila na pomoč multinacionalki Vučićeva vlada. Ta je sprejela zakon, ki je narekoval obvezno prodajo, in sicer po ceni, ki jo določa država.
Multinacionalka Srbom obljublja milijarde
Rio Tinto je pred leti zagotavljal, da je v projekt pripravljen vložiti 2,1 milijarde evrov kapitala (2,4 milijarde dolarjev). Gradnja infrastrukture (ki bi menda zahtevala uničenje 23 vasi) bi ustvarila dva tisoč delovnih mest, po izgradnji rudnika in spremljajočih objektov pa bi bilo delovnih mest tisoč, od tega naj bi jih domačini zasedali 90 odstotkov.
Leta 2020 je srbska vlada pod vodstvom Ane Brnabić sprejela zgoraj omenjeni prostorski načrt za rudnik litija, ki je prekvalificiral zemljišče na območju rudnika iz kmetijskega v gradbenega. Ta načrt je bil zaradi silovitih protestov razveljavljen januarja 2022. Takrat je Brnabićeva zatrdila, da je projekta s tem konec.
Rudnik litija, ki mu nasprotniki očitajo zastrupljanje okolja in vode, je pred leti sprožil množične proteste. Na fotografiji so protesti decembra 2021. Protestniki so med drugim zasedli beograjski most Gazela čez Savo in ustavili promet na avtocesti. Srbski notranji minister Ivica Dačić zdaj zagotavlja, da oblast ne bo več dopuščala takšnega protesta proti rudniku.
Marca letos se je Brnabićeva, ki je tesna Vučićeva sodelavka, poslovila z mesta predsednice vlade, na čelo vlade pa je prišel Miloš Vučević, ki je tudi tesen Vučićev sodelavec.
Po ocenah nekaterih tržnih analitikov naj bi se trgovina z litijem v prihodnjih desetih letih morda celo početverila. Zato ne preseneča, da je ves svet zajela litijska mrzlica. Kot je lani pisal Financial Times, odpirajo rudnike litija v Demokratični republiki Kongo, prav tako se pripravljajo projekti za pridobivanju litija v Cornwallu v Veliki Britaniji in ZDA.
Vodilne svetovne proizvajalke litija so Avstralija, Čile, Kitajska in Argentina, ki skupaj odtehtajo 95 odstotkov celotne proizvodnje, vendar Kitajska prevladuje pri predelavi litija zaradi svoje obsežne mreže rafinerij, zaradi česar si ZDA in Evropa prizadevata za povečanje svoje neodvisnosti, piše Financial Times.
Pridobivanje litija postaja vse pomembnejše tudi za naftne velikane, ki želijo ostati dobičkonosni tudi v novi dobi brez fosilnih goriv. ExxonMobil tako načrtuje, da bo začel proizvajati litij leta 2027, pri čemer stavi, da bo postal vodilni igralec na trgu litija zaradi svojega strokovnega znanja pri vrtanju in obdelavi.
Tako kot v Srbiji imajo rudniki litija okoljevarstvene nasprotnike tudi drugod po svetu. Tako so večkrat ustavili projekt izgradnje rudnika litija v Barrosu, tudi v ameriški zvezni državi Nevada so okoljevarstveniki protestirali proti tamkajšnjemu rudniku litija.
