Sreda, 4. 3. 2026, 20.29
3 tedne
Vojna v Iranu
Hezbolah napovedal upor agresiji ZDA in Izraela
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,82
"Soočeni smo z agresijo (...), naša izbira je, da se ji upremo. (...) Ne bomo se predali," je Kasem povedal v svojem prvem televizijskem govoru od začetka ameriško-izraelskega napada na Iran.
Proiransko šiitsko libanonsko gibanje Hezbolah se bo uprlo izraelsko-ameriški agresiji in se ne bo predalo, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil vodja gibanja Naim Kasem. V Libanonu je bilo od začetka vojne med Izraelom, ZDA in Iranom do zdaj v izraelskih napadih ubitih 72 ljudi.
21.25 Hezbolah napovedal upor agresiji ZDA in Izraela
20.46 Trump razmišlja o vlogi ZDA v povojnem Iranu
20.41 ZN: Iz Teherana v prvih dveh dneh vojne pobegnilo okoli sto tisoč ljudi
20.31 Z Bližnjega vzhoda naj bi se vrnilo že 17.500 Američanov
20.24 Iran grozi z napadi na izraelska veleposlaništva po svetu
20.18 Dron, ki je napadel britansko bazo na Cipru, ni bil izstreljen iz Irana
19.43 Irak prizadel popoln izpad električne energije
18.21 Teheran: Trump je ameriško ljudstvo vpletel v nepravično vojno z Iranom
17.10 Izrael naj bi napad na Iran sprva načrtoval za sredino leta
16.48 Število izstreljenih iranskih balističnih raket po navedbah ZDA upada
16.49 Hrvaška umika vojake iz Libanona in Iraka
16.05 Ladjo med plovbo skozi Hormuško ožino zadel izstrelek
15.41 Washington trdi, da so preprečili poskus atentata Irana na Trumpa
15.28 Iransko fregato v Indijskem oceanu potopila ameriška podmornica
15.11 Starmer po Trumpovi kritiki vztraja, da poseben odnos z ZDA deluje
13.47 Turčija prestregla raketo iz Irana
13.34 V Iranu preložili pogrebne slovesnosti za Hameneja
12.00 Šrilanške sile rešile del posadke s potopljene iranske fregate
10.50 Francija v Emirate poslala lovska letala
10.05 Izrael Kac: Vsak novi iranski voditelj bo tarča eliminacije
10.00 Z letališča v Maskatu se je oglasil Slovenec: Skrbi nas zaradi tega leta
9.40 Trump Španiji grozi s prekinitvijo odnosov
8.45 Pentagon objavil imena štirih vojakov, ubitih v iranskem napadu na Kuvajt
8.35 Ob Šrilanki potonila iranska vojna ladja
8.30 Katar tarča dveh balističnih raket, Izrael z novimi napadi na Hezbolah v Bejrutu
8.25 Iran začel 17. val operacije Resnična obljuba 4
7.25 ZDA širijo možnost odhoda nenujnega osebja veleposlaništev na več držav, tudi Ciper
7.15 Pomoč pri vrnitvi z Bližnjega vzhoda išče 1.500 Američanov
6.50 Prvo letalo s Slovenci danes predvidoma v domovini
6.00 Iran naj bi dobil novega voditelja
21.25 Hezbolah napovedal upor agresiji ZDA in Izraela
"Soočeni smo z agresijo (...), naša izbira je, da se ji upremo. (...) Ne bomo se predali," je Kasem povedal v svojem prvem televizijskem govoru od začetka ameriško-izraelskega napada na Iran.
V izraelskih napadih na Libanon je bilo od začetka spopadov med Izraelom in Hezbolahom, ki so sledili sobotnim napadom Izraela in ZDA na Iran, ubitih že 72 ljudi. Ranjenih je bilo 437, razseljenih pa več kot 83 tisoč ljudi, so sporočile libanonske oblasti.
Izrael je tudi danes izvedel zračne napade na več ciljev v Libanonu, Hezbolah pa je sporočil, da se njegovi borci z izraelskimi silami spopadajo v južnem mestu Hiam, približno šest kilometrov od izraelsko-libanonske meje.
Izraelski vojaki so medtem napredovali in prodrli v številna mesta in vasi v južnem Libanonu, med njimi Kfar Kila, Kfar Šuba, Jarun in Hiam, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vir mirovnih sil ZN v državi Unifil.
Izraelska vojska je sporočila, da vojaki iz treh divizij, vključno s pehoto, oklepnimi in inženirskimi enotami delujejo v južnem Libanonu. V torek je Izrael sicer ukazal vojakom, naj zavzamejo dodatna čezmejna območja v Libanonu, da bi zaščitili obmejne izraelske skupnosti.
20.46 Trump razmišlja o vlogi ZDA v povojnem Iranu
Ameriški predsednik Donald Trump aktivno razmišlja o vlogi, ki bi jo lahko imele ZDA v Iranu po koncu spopadov, je danes na novinarski konferenci povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Dodala je, da Španija zdaj sodeluje, vendar je njen zunanji minister to nemudoma zanikal.
Ameriški predsednik Donald Trump aktivno razmišlja o vlogi, ki bi jo lahko imele ZDA v Iranu po koncu spopadov.
Leavitt ni podala podrobnosti o tem, kakšno vlogo bi lahko imele ZDA, vendar gre za novost, saj so predstavniki Trumpove vlade do zdaj zatrjevali, da jim gre le za uničenje iranskih raketnih, jedrskih in drugih zmogljivosti, s katerimi da ogroža regijo in svet.
Nikakor ne gre za zamenjavo režima in dolgotrajno ameriško vlogo, je denimo nedavno dejal obrambni minister Pete Hegseth. Demokrati Trumpa in vlado obtožujejo, da se je brez razmišljanja in priprav spustila v novo pustolovščino na Bližnjem vzhodu, pri čemer ne ve, kako se bo vse skupaj končalo.
Med redkimi zavezniškimi državami, ki so zavrnile pomoč ZDA pri napadih na Iran je Španija, katere premier Pedro Sanchez ni dovolil uporabe skupnih oporišč na španskem ozemlju. Trump je v torek dejal, da zaradi tega prekinja vse trgovinske odnose s Španijo.
Leavitt je danes zatrdila, da se je Španija strinjala o sodelovanju z ameriško vojsko glede Irana, vendar tega ni podrobneje razložila.
"Mislim, da so včeraj jasno in glasno slišali predsednikovo sporočilo. Kot razumem, so v zadnjih nekaj urah privolili v sodelovanje z ameriško vojsko," je dejala in dodala, da ve, da se ameriška vojska usklajuje s špansko, Trump pa pričakuje to od vseh evropskih zaveznikov.
Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je nemudoma odgovoril, da temu ni tako, poroča španska tiskovna agencija EFE. "To kategorično zanikam. Stališče španske vlade glede vojne na Bližnjem vzhodu, glede bombardiranja Irana in uporabe naših oporišč se ni spremenilo niti za milimeter," je po poročanju EFE izjavil minister za radio SER.
Leavitt je novinarjem v Beli hiši zatrdila, da ZDA skupaj z Izraelom povsem uničujejo iranski režim. "Pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se nepošteni iranski teroristični režim popolnoma uničuje," je dejala..
Leavitt je dejala, da se bo Trump udeležil slovesne vrnitve trupel padlih rezervistov. Datum še ni določen.
20.41 ZN: Iz Teherana v prvih dveh dneh vojne pobegnilo okoli sto tisoč ljudi
Združeni narodi so danes sporočili, da je v prvih dveh dneh od začetka izraelskih in ameriških napadov na Iran v soboto iz prestolnice Teherana pobegnilo približno sto tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Teheran je v prvih dveh dneh po napadih zapustilo približno sto tisoč ljudi. Najnovejša poročila ne kažejo povečanja čezmejnih premikov, povezanih z nedavnimi dogodki. Razmere na mejnem prehodu Islam Kala z Afganistanom ostajajo stabilne, brez večjih sprememb," piše v poročilu agencije ZN za begunce (UNHCR).
Po podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je bilo v ameriško-izraelskih napadih v Iranu od sobote ubitih 1.097 civilistov, med njimi 181 otrok, mlajših od deset let. Še več kot 5.400 civilistov je bilo v napadih ranjenih.
20.31 Z Bližnjega vzhoda naj bi se vrnilo že 17.500 Američanov
Pomočnik državnega sekretarja ZDA za globalne komunikacije Dylan Johnson je danes sporočil, da se je z Bližnjega vzhoda od sobote domov vrnilo že 17.500 Američanov, pri čemer naj bi zvezna vlada pomagala 6.500 ljudem, preostali pa so se znašli po svoje.
Kako natančno je zvezna vlada 6.500 Američanom pomagala pri vrnitvi Johnson, ni razložil, saj sporočilo navaja, da se je skoraj vseh 17.500 vrnilo s komercialnimi leti.
Johnson je po plazu kritik, da vlada pred začetkom vojne proti Iranu ni poskrbela za svoje državljane, izjavil, da pripravljajo čarterske polete in v sodelovanju z vojsko tudi evakuacije z vojaškimi letali.
State Department je pred dnevi Američanom sporočil, naj zapustijo 14 držav na Bližnjem vzhodu, in ob tem dodal, naj od vlade ne pričakujejo pomoči. Ameriški mediji danes še naprej poročajo o ameriških državljanih, ki so obtičali po različnih državah Bližnjega vzhoda in se ne morejo vrniti.
Danes je veleposlaništvo ZDA v Bagdadu, ki je od začetka spopadov izpostavljeno protestom šiitskih muslimanov v Iraku, ameriške državljane odločno spodbudilo, naj zapustijo Irak takoj, ko bodo lahko to varno storili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dokler pa tega ne bodo mogli, naj se zatečejo nekam na varno, navaja sporočilo veleposlaništva na omrežju X.
20.24 Iran grozi z napadi na izraelska veleposlaništva po svetu
Če bo Izrael napadel iransko diplomatsko predstavništvo v Libanonu, Iran grozi z napadi na izraelska veleposlaništva po svetu.
"Če Izrael stori takšen zločin, nas bo to prisililo, da vsa izraelska veleposlaništva po svetu razglasimo za legitimne tarče," je zagrozil vojaški tiskovni predstavnik.
20.18 Dron, ki je napadel britansko bazo na Cipru, ni bil izstreljen iz Irana
Z britanskega ministrstva za obrambo so sporočili, da dron, ki je v ponedeljek napadel britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru, ni bil izstreljen iz Irana.
19.43 Irak prizadel popoln izpad električne energije
Iraško ministrstvo za električno energijo je danes sporočilo, da je po celotni državi prišlo do izpada elektrike. Vzrok za izpad še preučuje. Irak je bil sicer od začetka vojne med Iranom, ZDA in Izraelom že večkrat tarča napadov.
Več preberite spodaj:
18.21 Teheran: Trump je ameriško ljudstvo vpletel v nepravično vojno z Iranom
Predsednik ZDA Donald Trump je ameriško ljudstvo vpletel v nepravično vojno z Iranom, je danes izjavil sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani. Tiskovni predstavnik iranskih sil je zagrozil z napadi na izraelska veleposlaništva po svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Gospod Trump je s klovnovskimi vragolijami Netanjahuja ameriško ljudstvo vpletel v nepravično vojno z Iranom," je na omrežju X zapisal Laridžani.
"Gospod Trump je s klovnovskimi vragolijami Netanjahuja ameriško ljudstvo vpletel v nepravično vojno z Iranom," je na omrežju X zapisal Laridžani. Kmalu za tem je tiskovni predstavnik iranskih sil zagrozil z napadi na izraelska veleposlaništva po svetu, če bo Izrael napadel veleposlaništvo Teherana v Libanonu.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je medtem državam v regiji sporočil, da Iran ni imel druge izbire, kot da se odzove z napadi na Izrael in cilje ZDA na Bližnjem vzhodu. Dodal je, da spoštuje suverenost sosednjih držav in da bi morale mir v regiji zagotoviti države v regiji, poroča britanski BBC.
Izrael in ZDA sta v soboto začela napade na Iran, v katerih so bili ubiti številni visoki predstavniki oblasti, med njimi tudi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran je nato sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriška oporišča in druge cilje v zalivskih državah, spopadi pa se nadaljujejo tudi danes.
17.10 Izrael naj bi napad na Iran sprva načrtoval za sredino leta
Izrael je sprva načrtoval, da bo Iran napadel sredi letošnjega leta, zaradi razvoja dogodkov v islamski republiki in spreminjajoče se regionalne dinamike pa se je nato zanj odločil v februarju, je danes povedal izraelski obrambni minister Izrael Kac.
V nagovoru vojaškim obveščevalcem je dejal, da je Izrael "za sredino leta načrtoval operacijo z istimi tarčami". Zaradi dogajanja v Iranu, stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa in možnosti za kombinirano operacijo, pa je "postalo nujno, da se vse prestavi na februar", je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
16.48 Število izstreljenih iranskih balističnih raket po navedbah ZDA upada
Število balističnih raket, ki jih izstreljuje Iran, se je od prvega dne konflikta od sobotnega ameriško-izraelskega napada na Iran zmanjšalo za 86 odstotkov. Za 73 odstotkov je upadlo tudi število izstreljenih brezpilotnih letalnikov, je danes dejal načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Dan Caine.
Caine je dejal, da ameriške sile "ciljajo in uničujejo iranske balistične raketne sisteme, da bi preprečili njihovo grožnjo ameriškim silam, partnerjem in interesom v regiji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po ocenah generala je Iran skupaj izstrelil več kot 500 raket in dva tisoč dronov, kar predstavlja velik izziv za zračno obrambo. Ob tem je Caine nakazal, da ima ZDA dovolj streliva.
"Za nalogo, ki jo imamo pred seboj, imamo dovolj natančnega streliva, tako za napad kot obrambo," je dejal, medtem ko je pred njim ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal, da je razlika med iransko sposobnostjo obstreljevanja in ameriško sposobnostjo branjenja "vsak dan večja".
Caine je ob tem še dejal, da vojna "še zdaleč ni končana", poroča britanski BBC. General sicer ni navedel natančnega časovnega okvira ameriške vojaške kampanje, je pa dejal, da ZDA napade "postopoma načrtujejo globlje na iransko ozemlje".
16.49 Hrvaška umika vojake iz Libanona in Iraka
Hrvaška je na poziv predsednika države Zorana Milanovića začela umik svojih vojakov z misij v Iraku in Libanonu, so danes sporočili z urada predsednika. Skupno gre za osem vojakov.
Milanović je odločitev o umiku sprejel v skladu s svojimi ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi, temelji pa na varnostni oceni razmer na območjih, kjer so nameščeni hrvaški vojaki. Milanović je sicer odločitev naznanil že v ponedeljek. Kot je dejal, jo je sprejel zaradi varnosti hrvaških vojakov na misijah na Bližnjem vzhodu. Načelniku generalštaba hrvaške vojske je takrat tudi ukazal, naj takoj začne postopke umika.
Vojaška intervencija v Iranu po prepričanju hrvaškega predsednika ne rešuje krize, temveč jo še dodatno zaostruje in ogroža dolgoročno stabilnost, lahko pa bi imela tudi dolgotrajne posledice za Evropejce.
16.05 Ladjo med plovbo skozi Hormuško ožino zadel izstrelek
Ob obali Omana je danes kontejnersko ladjo pod malteško zastavo med plovbo skozi Hormuško ožino zadel neznani izstrelek, sta sporočili pomorski varnostni agenciji.
Ladja je bila dve navtični milji severno od Omana in je plula proti vzhodu skozi Hormuško ožino, ko jo je "tik nad vodno gladino zadel neznani izstrelek, ki je povzročil požar v strojnici", je sporočila britanska pomorska trgovinska agencija (UKMTO).
Po podatkih zasebne agencije za upravljanje pomorskega tveganja Vanguard Tech gre za ladjo Safeen Prestige, ki pluje pod malteško zastavo. Informacije, ki jih je objavila spletna stran o ladijskem prometu Marine Traffic, pa kažejo, da je bilo plovilo na poti iz pristanišča Gantut v Združenih arabskih emiratih v Džido v Savdski Arabiji.
To je bil četrti zabeleženi napad v regionalnih vodah v 24 urah, potem ko so izstrelki zadeli ali pristali v bližini treh drugih plovil ob obalah emiratov in Omana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranska revolucionarna garda je pred tem danes sporočila, da imajo iranske sile popoln nadzor nad Hormuško ožino, ključno potjo za svetovno oskrbo z nafto in plinom, in da vsa plovila, ki bodo skušala prečkati ožino, tvegajo škodo zaradi raket ali dronov.
15.41 Washington trdi, da so preprečili poskus atentata Irana na Trumpa
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je danes dejal, da so preprečili poskus atentata Irana na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po njegovih besedah so v torek "ujeli in ubili vodjo iranske enote, ki je poskušal umoriti predsednika Trumpa", poroča britanski BBC.
Drugih podrobnosti o domnevnem atentatorju na novinarski konferenci v Pentagonu ni podal, povedal je le, da je operacija potekala v torek. "Iran je poskušal ubiti predsednika Trumpa. In zadnji se je smejal predsednik Trump," je še izjavil novinarjem.
Ameriški predsednik in njegova administracija sta Iran že januarja lani obtoževala, da načrtuje atentat na Trumpa. Teheran je to zanikal. Novembra 2024 pa je ameriško pravosodno ministrstvo obtožilo afganistanskega državljana v zvezi s pripravo domnevnega načrta za umor Trumpa, preden je bil izvoljen za predsednika ZDA. Pripravo načrta, ki ga niso izvedli, naj bi mu naročila iranska revolucionarna garda. Afganistanec je po domnevah ameriških oblasti v Iranu.
15.28 Iransko fregato v Indijskem oceanu potopila ameriška podmornica
Iransko vojno ladjo, ki se je danes potopila pred obalo Šrilanke v Indijskem oceanu, je napadla in potopila ameriška podmornica, je sporočil ameriški obrambni minister Pete Hegseth.
"Ameriška podmornica je potopila iransko vojno ladjo, ki je mislila, da je varna v mednarodnih vodah," je dejal Hegseth, ki potopljene ladje sicer ni poimenoval.
https://t.co/PiqQpVIrMu pic.twitter.com/Wc1e0B0um7
— Department of War 🇺🇸 (@DeptofWar) March 4, 2026
Več preberite spodaj:
15.11 Starmer po Trumpovi kritiki vztraja, da poseben odnos z ZDA deluje
Britanski premier Keir Starmer je danes zagovarjal svoje ravnanje ob ameriško-izraelskih napadih na Iran, potem ko je bil deležen kritik predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu je očital nesodelovanje. Starmer je v parlamentu, kjer je odgovarjal na vprašanja poslancev zatrdil, da "poseben odnos" med Londonom in Washingtonom deluje, da pa je treba v konfliktu ohraniti "trezno glavo".
"Britanska letala sestreljujejo drone in rakete, da bi zaščitila ameriška življenja na Bližnjem vzhodu v naših skupnih oporiščih. To je poseben odnos v akciji, vsakodnevna izmenjava obveščevalnih podatkov za zagotovitev varnosti naših ljudi," je dodal v polemični razpravi z opozicijskimi konservativnimi poslanci.
Trump je v minulih dneh izrazil nezadovoljstvo z odločitvijo Starmerja, ki ZDA sprva ni želel omogočiti uporabe britanskih zračnih oporišč, med drugim Diego Garcia v Indijskem oceanu in Fairford na jugozahodu Anglije, za napade na Iran, preden si je nato premislil in se v nedeljo strinjal z njihovo uporabo "za specifične in omejene obrambne namene".
Trump se je v pogovoru za britanski tabloid The Sun obregnil rekoč, da odnosi med ZDA in Združenim kraljestvom niso več takšni, kot so bili nekoč. Ob sprejemu nemškega kanclerja Friedricha Merza v torek v Beli hiši pa je dejal, da je bilo Združeno kraljestvo "zelo nekooperativno".
Starmer je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil, da se v soboto, ko sta ZDA in Izrael sprožila napade na Iran, ni bil pripravljen "pridružiti vojni, razen če bi bil prepričan, da obstajata zakonita podlaga in dobro premišljen načrt". Premier je poslancem še dejal, da je "celotna država zaskrbljena zaradi možnosti eskalacije" na Bližnjem vzhodu in da "moramo zato ukrepati jasno in s trezno glavo".
13.47 Turčija prestregla raketo iz Irana
Sistemi zračne obrambe zveze Nato so danes prestregli in uničili raketo, izstreljeno iz Irana, ki je proti zračnemu prostoru Turčije letela skozi Irak in Sirijo, so sporočile turške oblasti. Turčija je po incidentu posvarila Teheran pred kakršnimi koli koraki, ki bi lahko vodili v stopnjevanje vojne. Izstrelitev rakete je obsodil tudi Nato.
Po navedbah obrambnega ministrstva so balistično raketo, izstreljeno iz Irana, zaznali med njenim preletom iraškega in sirskega zračnega prostora, ko je letela proti turškemu. Pravočasno so jo onesposobili sistemi za zračno in raketno obrambo Nata, nameščeni v vzhodnem Sredozemlju.
Drobec rakete, ki je na tla padel v okrožju Dörtyol v provinci Hatay ob meji s Sirijo so oblasti identificirale kot del streliva Natove zračne obrambe, ki je iransko raketo prestregla v zraku, so še navedli na ministrstvu. Žrtev ni bilo.
"Vsi potrebni koraki za obrambo našega ozemlja in zračnega prostora bodo sprejeti odločno in brez oklevanja. Ponovno poudarjamo, da si pridržujemo pravico do odgovora na vsa sovražna dejanja, usmerjenja proti naši državi," so še sporočili.
Turški uradnik, ki je želel ostati anonimen, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer dejal, da Turčija "ni bila tarča" prestrežene rakete. Po njegovih navedbah menijo, da je bil cilj oporišče v grškem delu Cipra.
Turčija je po incidentu posvarila Iran. Turški zunanji minister Hakan Fidan je iranskemu kolegu Abasu Aragčiju v telefonskem pogovoru dejal, da se je treba "izogniti kakršnim koli korakom, ki bi lahko privedli do širitve konflikta", je sporočil vir s turškega zunanjega ministrstva.
Izstrelitev rakete je obsodil tudi Nato, katerega članica je Turčija. "Obsojamo iransko ciljanje Turčije. Nato trdno stoji ob strani vsem zaveznikom, vključno s Turčijo, medtem ko Iran nadaljuje svoje napade po vsej regiji," je dejala tiskovna predstavnica zavezništva Allison Hart. "Naša drža odvračanja in obrambe ostaja močna na vseh področjih, vključno z zračno in raketno obrambo," je dodala.
Žrtev ni bilo, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
13.34 V Iranu preložili pogrebne slovesnosti za Hameneja
V Iranu so se odločili preložiti pogrebne slovesnosti za vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki so bile prvotno načrtovane drevi v Teheranu, medtem ko je država že peti dan tarča izraelskih in ameriških zračnih napadov. Novega datuma po poročanju iranskih medijev niso objavili.
V iranski prestolnici bi se morale danes zvečer začeti tridnevne slovesnosti za ajatolo Hameneja, ki je bil ubit v soboto v ameriško-izraelskih napadih, preden bi njegovo truplo pokopali v svetem mestu Mašhad na severovzhodu države, kjer je bil rojen.
"Poslovilna slovesnost za mučenega imama je bila prestavljena," je poročala iranska državna televizija in dodala, da bo novi datum "objavljen pozneje".
Teheran od sobote pretresajo izraelski in ameriški napadi, ki so usmerjeni v vojaško in vladno infrastrukturo. Iranske oblasti sicer preložitve slovesnosti niso pojasnile z varnostnimi razmerami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah Mohsena Mahmudija, vodje teheranskega koordinacijskega sveta za razvoj, ki je odgovoren za organizacijo pogreba, so slovesnost preložili zaradi "pričakovane udeležbe milijonov ljudi in potrebe po zagotovitvi ustrezne infrastrukture" za takšno množico, še navaja AFP.
12.00 Šrilanške sile rešile del posadke s potopljene iranske fregate
Šrilanške sile so s krova iranske fregate IRIS Dena, ki se je danes potopila pred obalo Šrilanke, rešile 32 hudo poškodovanih mornarjev, je sporočil zunanji minister otoške države Vijitha Herath. Ladja z matičnim pristaniščem v Bandar-Abasu ob Perzijskem zalivu naj bi potonila zaradi eksplozije. Preostale člane 180-članske posadke še iščejo.
Po besedah Heratha so poškodovane mornarje prepeljali v bolnišnico v mestu Galle na jugu države. Minister ni razkril, ali je bila eksplozija povezana z ameriško-izraelsko vojaško operacijo proti Iranu, ki se je danes prevesila v peti dan.
If IRIS Dena was torpedoed by a US submarine, she would be only the second warship to have been sunk by an SSN (following ARA General Belgrano, sunk by HMS Conqueror in the Falklands War of 1982). https://t.co/fv14d4auzr
— Navy Lookout (@NavyLookout) March 4, 2026
Dejal je le, da so klic na pomoč z ladje prejeli zgodaj zjutraj, tiskovni predstavnik šrilanške mornarice pa je pojasnil, da so se nanj odzvali v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, saj je ladja bila na njihovem območju iskanja in reševanja v Indijskem oceanu. Obrambno ministrstvo v Kolombu je ob tem potrdilo, da preostale člane 180-članske posadke fregate, ki je potonila približno 40 kilometrov južno od obale Šrilanke, še iščejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ספינת חיל האיראני IRIS Dena שהוטבעה סמוך לחופי סרי לנקה, בימים יפים יותר pic.twitter.com/JKclokRqxs
— כל החדשות בזמן אמת (@Saher_News_24_7) March 4, 2026
10.50 Francija v Emirate poslala lovska letala
Francija je v Združene arabske emirate napotila lovska letala Rafale za zaščito svojih vojaških oporišč na tem območju, je potrdil zunanji minister Jean-Noël Barrot.
"Izvajali so operacije varovanja zračnega prostora nad našimi oporišči," je še dejal, ne da bi navedel podrobnosti.
Rafale
10.05 Izrael Kac: Vsak novi iranski voditelj bo tarča eliminacije
"Vsak novi voditelj, ki ga bodo imenovali iranski kleriki, bo nedvoumna tarča eliminacije," je sporočil izraelski obrambni minister Izrael Kac, medtem ko se visoki iranski uradniki zbirajo, da bi izbrali naslednika pokojnega ajatole Alija Hameneja.
"Premier in jaz sva IDF ukazala, naj se pripravi in deluje z vsemi potrebnimi sredstvi za izpolnitev te naloge kot sestavni del ciljev operacije Levje rjovenje," je dejal Katz. "Ni pomembno, kako se imenuje ali kje se skriva. Še naprej bomo delovali s polno močjo skupaj z našimi ameriškimi partnerji, da bi uničili zmogljivosti režima in ustvarili pogoje, da ga iransko ljudstvo strmoglavi in nadomesti," je še dejal obrambni minister.
Izrael Kac
10.00 Z letališča v Maskatu se je oglasil Slovenec: Skrbi nas zaradi tega leta
Iz Maskata naj bi danes dopoldne v Ljubljano poletelo letalo s prvo skupino Slovencev, ki so zaradi vojne obtičali na Bližnjem vzhodu. Kot je zjutraj za STA povedal Boštjan Bavčar iz Murske Sobote, ki je z mladoletnim sinom med približno 140 potniki, ki naj bi poleteli z njim, jih zlasti skrbi pot čez območja, kjer so varnostne razmere zaostrene. Več pa v spodnjem prispevku:
9.40 Trump Španiji grozi s prekinitvijo odnosov
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zagrozil, da bo prekinil vse trgovinske odnose s Španijo, potem ko je ta zavrnila uporabo letalskih oporišč na svojih tleh za napade na Iran.
"Španija je bila grozna," je Trump v torek dejal novinarjem, ko se je v Beli hiši sestal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Sanchezu je ob tem očital, da se ni pridružil zavezi za zvišanje obrambnih izdatkov za zvezo Nato na pet odstotkov BDP.
Podrobnosti razkrivamo na spodnji povezavi:
8.45 Pentagon objavil imena štirih vojakov, ubitih v iranskem napadu na Kuvajt
Pentagon je v torek objavil imena štirih vojakov, ki so bili ubiti v nedeljo v iranskem napadu z dronom v Kuvajtu, imeni dveh pa še nista objavljeni, ker še niso obvestili družin, poročajo ameriški mediji. Objavljena so bila imena štirih rezervistov iz Iowe, ki so umrli v zasilnem taktičnem operacijskem centru v mestu Port Šuaiba.
"Častimo naše padle junake, ki so se brez strahu in nesebično borili za obrambo naše države. Njihova žrtev in žrtve njihovih družin ne bodo nikoli pozabljene," sporočilo načelnika rezervne sestave kopenske vojske generala Robert Harterja navaja televizija ABC.
Ameriško centralno poveljstvo je v nedeljo najprej sporočilo, da so v Kuvajtu umrli trije vojaki, v ponedeljek pa je sporočilo, da je zaradi poškodb umrl še eden. Kasneje so sporočili, da so v objektu, ki je bil zadet med prvimi iranskimi napadi, našli tudi posmrtne ostanke dveh vojakov, ki sta bila prej pogrešana.
V videoposnetku v nedeljo zvečer je predsednik Donald Trump izrekel sožalje družinam in opozoril, da bo verjetno še več ameriških žrtev, saj se bodo bojne operacije nadaljevale, dokler ne bodo dosegli vseh ciljev.
Umrli ameriški vojaki so bili v času napada v bivalni prikolici, ki je bila preurejena v pisarniški prostor. Prikolica je bila zavarovana z do štiri metre visokimi betonskimi pregradami, vendar pa ni bila zavarovana od zgoraj in zadel jo je iranski dron, poroča televizija CBS.
8.35 Ob Šrilanki potonila iranska vojna ladja
Pripadnike šrilanške mornarice in letalstva so napotili na reševanje iranskih mornarjev, potem ko se je njihova ladja začela potapljati v bližini otoka.
Zunanji minister Vijitha Herath je parlamentu povedal, da so ob zori z ladje IRIS Dena prejeli signal za stisko. Na krovu naj bi bilo približno 180 ljudi. Herath je dodal, da so 30 ranjenih mornarjev odpeljali v bolnišnico v šrilanškem pristanišču Galle. Vzrok potopitve uradno še ni znan.
8.30 Katar tarča dveh balističnih raket, Izrael z novimi napadi na Hezbolah v Bejrutu
Katar je bil tarča dveh iranskih balističnih raket, so sporočili z obrambnega ministrstva te države. Eno od raket so prestregli sistemi zračne obrambe, druga pa je zadela ameriško letalsko oporišče Al Udeid, največje ameriško oporišče v regiji. Po navedbah katarskih oblasti ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih.
Izraelske obrambne sile (IDF) pa so sporočile, da so izvedle napade na infrastrukturo Hezbolaha v libanonski prestolnici Bejrut.
Bejrut
Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je v torek sporočilo, da je Iran v odgovor na izraelske in ameriške napade, ki so se začeli v soboto, doslej izstrelil več kot 500 balističnih raket in več kot 2000 dronov. Admiral Brad Cooper iz Centcoma je na družbenem omrežju X zapisal, da Iran brez razlikovanja napada civiliste. Ob tem je poudaril, da se zmožnost Irana za napade zmanjšuje, bojna moč ZDA pa se povečuje.
admiral Brad Cooper
Centcom je v torek ločeno sporočil tudi, da so ameriške sile v okviru ofenzive proti v Iranu, ki so jo začeli v soboto, napadle skoraj 2000 ciljev v Iranu. Admiral Cooper je na X še zapisal, da so ZDA s tem močno oslabile iransko protizračno obrambo in uničile na stotine iranskih balističnih izstrelkov in dronov. V manj kot 100 urah je ameriška vojska po njegovih besedah uničila tudi 17 iranskih vojnih ladij. Ponovil je, da je cilj uničiti iransko mornarico.Po podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je bilo v ameriško-izraelskih napadih v Iranu od sobote ubitih 1097 civilistov, med njimi 181 otrok, mlajših od deset let. Še več kot 5400 civilistov je bilo v napadih ranjenih, med njimi 100 otrok, dodaja HRANA po poročanju britanskega BBC.
8.25 Iran začel 17. val operacije Resnična obljuba 4
Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je peti dan vojne na Bližnjem vzhodu izstrelila približno 40 raket na ameriške in izraelske cilje.
"Pred nekaj urami smo izvedli 17. fazo operacije Resnična obljuba 4, med katero so zračne sile iranskega korpusa islamske revolucionarne garde izstrelile 40 raket na ameriške in sionistične cilje," so v zapisani izjavi predvajali na državni televiziji, brez nadaljnjih podrobnosti.
7.25 ZDA širijo možnost odhoda nenujnega osebja veleposlaništev na več držav, tudi Ciper
Ameriški State Department je ob nadaljevanju ameriških in izraelskih napadov na Iran ter iranskih na izraelske in cilje ZDA na Bližnjem vzhodu zaradi varnostnih tveganj odobril odhod nenujnega osebja z družinskimi člani iz Savdske Arabije in Omana ter s Cipra. Nenujnemu osebju na dveh konzulatih v Pakistanu so odredili, naj zapusti državo.
Ameriško zunanje ministrstvo je svojim nenujnim uslužbencem in njihovim družinam v Savdski Arabiji in Omanu dalo dovoljenje za odhod, sta v torek sporočili veleposlaništvi ZDA v obeh zalivskih državah, potem ko je Iran v odgovor na ameriško-izraelske zračne napade napadel ameriške cilje v regiji. Ameriško veleposlaništvo v Riadu je zaradi iranskih napadov od torka do nadaljnjega zaprto.
Ciper, 1. marec 2026
Da je ministrstvo nenujnim uslužbencem in njihovim družinskim članom dovolilo, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Ciper, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo veleposlaništvo ZDA na Cipru. Ameriško veleposlaništvo v Pakistanu pa je sporočilo, da morajo nenujni uslužbenci ameriških konzulatov v mestih Karači in Lahore ter njihove družine iz varnostnih razlogov zapustiti Pakistan. Za osebje veleposlaništva v prestolnici Islamabad se status ni spremenil, še poroča AFP.
Že v torek so ZDA nenujnemu osebju ameriške vlade v Bahrajnu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Katarju in Združenih arabskih emiratih odredile odhod. State Department pa je že v ponedeljek pozval druge ameriške državljane v več kot deset državah na Bližnjem vzhodu, med drugim v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Izraelu, naj nemudoma zapustijo regijo.
7.15 Pomoč pri vrnitvi z Bližnjega vzhoda išče 1.500 Američanov
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v torek novinarjem povedal, da 1.500 Američanov pri State Departmentu išče pomoč za vrnitev z Bližnjega vzhoda v domovino. Skušajo jim pomagati s čarterskimi in vojaškimi poleti, pa tudi z rednimi linijami, poroča televizija ABC.
Rubio je priznal, da se pri tem srečujejo z raznimi ovirami zaradi nepredvidljivega zapiranja zračnih prostorov. Nekatera letala, ki so že bila na poti v ZDA, so se morala vrniti.
Vlada predsednika Donalda Trumpa se sooča z valom kritik, da ni pomislila na lastne državljane, preden je začela vojno. State Department je Američanom v ponedeljek sporočil, naj zapustijo 14 držav Bližnjega vzhoda, in pri tem dodal, naj se znajdejo sami.
"State Department se aktivno trudi pri načrtu za pomoč pri vračanju Američanov z Bližnjega vzhoda," je na kritike v torek odgovorila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Pomočnik državnega sekretarja za globalne javne zadeve Dylan Johnson pa je dejal, da skušajo zagotoviti vojaška letala in čarterje.
"Ta načrt bi morali imeti, še preden ste začeli vojno. Edino navodilo Američanom je bilo, naj se sami znajdejo. State Department mora nemudoma najeti avtobuse in letala," je v torek na omrežju X objavila demokratska kongresnica Ilhan Omar.
"Pripravljate načrt? Trump je drugo bojno skupino okrog letalonosilke poslal v regijo pred tremi tedni. Kako da doslej niste mislili na to?" je na omrežju X objavil namestnik šefa kabineta demokratskega kongresnika Dona Beyerja Aaron Fritschner.
6.50 Prvo letalo s Slovenci danes predvidoma v domovini
Letalo, ki naj bi iz Omana v domovino prepeljalo prvo skupino slovenskih državljanov, ki so zaradi vojne obtičali na Bližnjem vzhodu, je dobilo dovoljenje za pristanek v Maskatu. V Ljubljani naj bi pristalo danes, na spletni strani letališča ljubljanskega letališča naj bi nove informacije o poletu objavili ob 10. uri.
Več podrobnosti preverite v tem prispevku:
6.00 Iran naj bi dobil novega voditelja
Opozicijska televizija Iran International je poročala, da je revolucionarna garda pritiskala za izbiro sina ubitega voditelja, kar pomeni, da se politika iranskega državnega vrha ne bo spremenila.
Izbira je nenavadna, saj Modžtaba Hamenej ni visoki duhovnik in doslej ni imel uradne vloge v režimu.
56-letni Modžtaba Hamenej je drugi najstarejši sin ubitega Alija Hameneja, ki naj bi imel dobre zveze z revolucionarno gardo, ZDA pa so že leta 2019 proti njemu uvedle sankcije.
Iranska skupščina strokovnjakov je posvetovalni organ, ki je v skladu z ustavo Islamske republike pooblaščen za imenovanje, nadzor in razrešitev vrhovnega voditelja. Sestavlja jo 88 članov, večinoma visokih duhovnikov, izvoljenih za osemletni mandat.
Ključne politične in verske osebnosti Irana. Od leve proti desni: nekdanji vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, predsednik Masud Pezeškian, zunanji minister Abas Aragči, Hamenejev svetovalec za javno politiko Ali Larijani, vrhovni sodnik Golam Hosein Mohseni Edžei, vodja skupščinskih strokovnjakov Mohamad Ali Movahedi Kermani in sekretar varuhovega sveta Ahmad Džanati. V spodnji vrsti od leve proti desni: Hamenejev vodja kabineta Mohamad Golpajegani, Hamenejev svetovalec za mednarodne zadeve Ali Akbar Velajati, Hamenejev svetovalec za zunanjo politiko Kamal Karazi, prvi podpredsednik Mohamad Reza Aref, predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf, teheranski imam Ahmad Katami in sin nekdanjega vrhovnega voditelja Modžtaba Hamenej.
