ženske
Torek, 14. 10. 2025, 15.20
6 ur, 25 minut
Burke in nikab - kje so prepovedane?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
V Sloveniji burka in nikab nista zakonsko prepovedana, so pa bili v preteklosti politični poskusi, da bi se prepoved zakrivanja na javnih mestih uvedla. Glavni argumenti so bili varnostni in kulturni razlogi, čeprav smejo policisti od zakrite ali zamaskirane osebe že po sedanji zakonodaji zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovijo njeno identiteto, kot poudarjajo nasprotniki prepovedi.
Po Evropi narašča število držav, v katerih nikabi in burke - tradicionalna islamska ženska pokrivala za obraz - niso zaželeni. Ponekod so jih v javnosti prepovedali, drugje, denimo v Italiji, o tem poteka razprava.
"Islam na Švedskem se mora prilagoditi. Ne moremo nadzorovati, kaj ljudje počnejo v svojih domovih, vendar ne želimo videti burk in nikabov v švedskih javnih prostorih. Prepovedati bi jih morali, dokler jih še lahko," je v teh dneh po poročanju spletnega portala Index dejala švedska podpredsednica vlade in vodja krščanskih demokratov Ebba Busch, s čimer je odprla pot razpravi, ki že leta poteka v skoraj vseh državah Evropske unije.
Busch meni, da sta nikab in burka, tradicionalna ženska pokrivala za obraz, praktična simbola stroge interpretacije islama, ki je značilna za totalitarne države, kot sta Iran in Afganistan, kar ni združljivo s švedskimi vrednotami, ki bi morale veljati za vse državljane. Busch želi uvesti popolno prepoved teh kosov oblačil v javnosti, na ulicah, v nakupovalnih središčih in zdravstvenih ustanovah.
Majhen delež zakritih, a sproža polemike
Kljub temu, da muslimanski verniki predstavljajo največ pet odstotkov celotnega prebivalstva na Švedskem, naraščajo polemike glede nošenja nikaba in burke. Podobno tudi po drugih evropskih državah in v nekaterih so nošenje že prepovedali.
Burka je najbolj zaprta oblika pokrivanja, torej gre za en sam kos oblačila, ki pokriva celotno telo, medtem ko je čez oči nameščena nekoliko prozorna mreža. Značilna je za Afganistan in dele Pakistana. Nikab je pokrivalo za obraz, ki pušča odkrite le oči in je najpogostejši na Arabskem polotoku.
Čeprav Koran v nobenem verzu od žensk izrecno ne zahteva zakrivanja obraza pa sta predpisana skromnost v oblačenju in določeno pokrivanje telesa. Obveznost pokrivanja izhaja iz hadisa, torej kasnejših razlag Mohamedovih govorov, izrekov, dejanj in celo tistega, kar naj bi odobril z molkom.
Nerazumevanje zahoda
Po zahodnem razumevanju burka in nikab predstavljata zatiralska oblačila, ki temeljijo na neenakosti spolov in ideji, da ženske ne smejo biti vidne v javnih prostorih. Na podlagi te razlage, ki hkrati izpostavlja tudi argumente varnosti in integracije, je v zadnjih 15 letih več evropskih držav uvedlo popolno ali delno prepoved pokrivanja obraza v javnosti.
Prva, ki je leta 2010 ubrala to smer, je bila Francija, država z največjim deležem muslimanskega prebivalstva v Evropi. Francija je uvedla splošno prepoved pokrivanja obraza v javnih prostorih, medtem pa so isti ukrep sprejele tudi Belgija, Danska, Avstrija in Švica. Podoben zakon trenutno obravnavajo v italijanskem parlamentu.
Delne prepovedi pokrivanja obraza, ki so bile v prvi vrsti usmerjene v burko in nikab, so bile uvedene na Nizozemskem in se nanašajo na javni prevoz, vlado, zdravstvene in izobraževalne ustanove. V Bolgariji velja prepoved v javnih ustanovah in storitvenih dejavnostih, v Nemčiji se nanaša na javne uslužbence in vojake ter promet, na Norveškem pa na izobraževalne ustanove. Prepoved je v veljavi tudi v nekaterih regijah, denimo v Lombardiji v severni Italiji, piše Index.
Argumenti proti zakrivanju so si podobni
V vseh omenjenih državah so se pojavili približno enaki argumenti – od kršitve dostojanstva in nesprejemljive prevlade nad ženskami, potrebe po neovirani medosebni komunikaciji, integraciji in identifikaciji oseb, do preprečevanja kriminala in terorizma. Izpostavlja se tudi zaščita varnosti in boja proti islamskemu kulturnemu separatizmu, radikalizaciji in versko motiviranemu sovraštvu, kot je navedeno v najnovejšem italijanskem zakonu.
Po prepovedi zakrivanja obraza v Franciji je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu leta 2011 priznalo, da bi francoski zakon lahko okrepil stereotipe in bil pretiran, po drugi strani pa so sodniki s 15 glasovi proti dvema potrdili, da prepoved ne krši verske svobode in da je njen cilj zagotoviti spoštovanje minimalnega nabora vrednot odprte demokratične družbe, ki vključuje odprtost za družbeno interakcijo.
V svoji sodbi, na katero se ni bilo mogoče pritožiti, so sodniki sprejeli, da ovira, ki jo nošenje tančice v javnosti postavlja proti drugim, lahko spodkopava pojem sobivanja, ki ga je Francija predstavila v svojem argumentu za prepoved.
Švica: Prepoved ne rešuje ničesar
Nasprotniki prepovedi zakrivanja, kot je bila na primer celotna švicarska nacionalna vlada in večina v parlamentu, običajno trdijo, da je nepotrebna, ker prizadene zelo malo žensk in je obroben pojav.
"Prepoved pokrivanja obraza na nacionalni ravni ne bo izboljšala varnosti niti ne bo pomagala ženskam. Težave z integracijo je mogoče rešiti z obstoječimi instrumenti. Prepoved oblačil je napačna pot," se je glasila vladna argumentacija v Švici, ki pa so jo državljani na referendumu zavrnili, saj so se z dokaj tesno večino (51,21 odstotka) izrekli za prepoved zakrivanja, z nekaterimi izjemami.
Vprašljivo je, ali prepoved burke in nikaba vodi k boljši integraciji muslimanskih žensk v zahodno družbo. Če predpostavimo, da ne gre za njihovo svobodno izbiro, temveč za pritisk moških - očetov, bratov, pa tudi mož - pa prepoved pokrivanja v javnosti, po skandinavskih izkušnjah običajno povzroči, da ženske izginejo iz javnosti in ostanejo bolj ali manj prisilno zaprte v svojih domovih.
"Seveda bodo nekateri rekli, da so pokrivala za obraz po naravi mizogina, zato je njihova prepoved namenjena zaščiti muslimanskih žensk. Toda zakaj naj bi politiki odločali, kaj je zatiranje in kaj ni, ne da bi se kdaj resnično posvetovali z nami? Pretvarjanje, da so muslimanske ženske edine žrtve, je neiskreno. Ali lahko resnično trdimo, da način, kako naj bi ženske živele svoje življenje, ni zakoreninjen v patriarhalni družbi? Naj gre za bikini ali push-up modrček, minikrila ali visoke pete, ženske smo vzgojene, da svojo identiteto oblikujemo pod budnim očesom moškega pogleda," je za The Guardian dejala islamska verska učiteljica Nadeine Asbali.
V Sloveniji ni prepovedi
V Sloveniji burka in nikab nista zakonsko prepovedana, so pa bili v preteklosti politični poskusi, da bi se prepoved zakrivanja na javnih mestih uvedla. Glavni argumenti so bili varnostni in kulturni razlogi.
Državni zbor je leta 2015 na predlog SDS, ki ga je podprla tudi NSi, obravnaval predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, s katerim bi se na javnih krajih prepovedalo nošenje burke in nikaba, a ni bil sprejet. Za je glasovalo 19 poslancev, proti pa jih je bilo 54.
Predlog so ostale stranke zavrnile z argumenti, da je izražanje verskega prepričanja zaščiteno z ustavo in da žensk, ki bi nosile nikab ali burko v Sloveniji praktično ni. Zavrnili so tudi možnost varnostnih težav, saj da policisti že po sedanji zakonodaji lahko zahtevajo odkritje zakrite osebe, sploh pa da tudi države, kjer nošenje teh pokrival v javnosti ni dovoljeno, s tem niso preprečile terorističnih napadov.
Podobno tudi Hrvaška pokrivanja obraza iz verskih razlogov ne prepoveduje. Obstajajo le predpisi, ki zahtevajo, da je obraz viden v situacijah preverjanja identitete in na fotografijah na uradnih dokumentih.
ZA prepoved
- Varnost javnosti
Pokrivala za obraz ovirajo identifikacijo, kar lahko predstavlja izziv za organe pregona in nadzor. Nekatere vlade trdijo, da prepovedi pomagajo preprečevati terorizem in kriminal z zagotavljanjem prepoznavnosti v javnih prostorih.
- Sekularizem in nacionalna identiteta
Države, kot je Francija, poudarjajo laïcité (strogi sekularizem) in si prizadevajo, da bi verski simboli ostali zunaj javnih ustanov. Prepoved zakrivanja argumentirajo s krepitvijo skupne državljanske identitete in preprečevanjem kulturnega separatizma.
- Enakost spolov
Nekateri zagovorniki burko in nikab vidijo kot simbola zatiranja žensk. Prepovedi so predstavljene kot osvobajanje žensk od patriarhalnih norm, čeprav se to stališče pogosto izpodbija.
- Socialna kohezija
Evropsko sodišče za človekove pravice je potrdilo prepovedi, pri čemer se je sklicevalo na potrebo po zaščiti "skupnega življenja" v družbi.
PROTI prepovedi
Svoboda veroizpovedi in izražanja
Kritiki trdijo, da prepovedi kršijo 9. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje versko svobodo. Muslimanke in skupine za človekove pravice pravijo, da je nošenje tančice osebna verska obveznost in izraz identitete.
- Diskriminacija in marginalizacija
Prepovedi nesorazmerno prizadenejo muslimanske ženske in lahko vodijo do socialne izključenosti, zmanjšanega dostopa do izobraževanja in zaposlitve ter stigmatizacije.
Avtonomija in izbira
Številne muslimanke trdijo, da je nošenje burke ali nikaba prostovoljno dejanje vere, ne pa prisila. Feministične strokovnjakinje trdijo, da prepoved nošenja tančice spodkopava žensko avtoriteto.
