Ponedeljek, 8. 6. 2020, 14.06
4 leta, 6 mesecev
Večina Slovencev s Trubarjevo boleznijo bi bila danes na bolniški
"Primož Trubar je naredil vse, da bi njegovo življenjsko delo obstalo. Prav v tem se mi zdi velik paradoks, verjel je v bližajoč se konec sveta, obenem pa je ustvaril temelje za slovensko prihodnost," ob dnevu Primoža Trubarja pravi zgodovinar Igor Grdina. "Trubar je aktualen v času, ko je celotna slovenska kultura na preizkusu, ali se bo znala prilagoditi novim razmeram in znova zaživeti,'' pa poudarja Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
V Sloveniji je danes državni praznik, posvečen spominu na Primoža Trubarja, utemeljitelja knjižne slovenščine ter pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora. Praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2010, potem ko je leta 2008 ob 500-letnici rojstva pobudo za praznik dal tržaški pisatelj Boris Pahor.
Datuma Trubarjevega rojstva se zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov ne da natančno določiti. Večina podatkov kaže na to, da je bil rojen 8. junija 1508. Velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji.
Bil je zagovornik idej nemškega cerkvenega reformatorja Martina Lutra. Po njegovih idejah je širil protestantsko vero in zagovarjal načelo, da naj bodo verske knjige v jeziku, razumljivem preprostim ljudem. Med prvimi natisnjenimi knjigami v slovenskem jeziku sta tako po njegovi zaslugi Katekizem in Abecednik.
"Knjižni in kulturni projekt v nenaklonjenih razmerah"
Eden največjih poznavalcev Trubarja pri nas in tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Kozma Ahačič ob današnjem dnevu izpostavlja Trubarjevo odločnost. "Navdušuje me njegov pogum, njegovo vizionarstvo, da mu je v času, ko so bile razmere popolnoma nenaklonjene produkciji knjig v slovenščini, uspelo vzpostaviti velik knjižni in s tem tudi kulturni projekt."
Kozmo Ahačiča navdušuje Trubarjevo vizionarstvo.
Zgodovinarju Igorju Grdini se zdi pri Trubarju zanimivo predvsem to, da se lahko v eni osebnosti tako zgosti usoda skupnosti. "Primož Trubar je dal glas ne samo svojemu času, ni ustvaril samo temeljev za slovensko prihodnost, ampak je na neki način povzel dotedanjo slovensko izkušnjo."
"Ideje lahko za zgled jemljejo tudi drugje"
Trubar pa ni bil pomemben le za Slovence. Kot meni Grdina, lahko njegove ideje za zgled jemljejo tudi drugje v Evropi. "Bil je prodoren mislec, iskal je soglasje med reformatorji, ki so se takrat zelo prepirali med sabo. Trubar je tam, kjer je pridigal, dosegel, da so lahko vsi protestanti živeli brez notranjih sporov. Našel je neko teološko platformo, kar je v njegovem času bilo samo še v Strasbourgu. Drugje so se namreč protestantje različnih smeri zelo prepirali med sabo."
"Mučilo ga je akutno vnetje kože"
Kot manj znano zanimivost v Trubarjevem življenju Ahačič izpostavlja, da marsikdo ne ve, da je bil Trubar velik del življenja bolan. "Mučilo ga je akutno vnetje kože na nogi. V času, ko še ni bilo antibiotikov, je bila to bolezen, ki je ni bilo najlažje prenašati. Kljub temu je bil Trubar sposoben celo v času, ko bi bil danes na bolniškem dopusti, maksimalno skoncentrirano ustvarjati."
"Trubarjev paradoks"
Grdina na drugi strani kot nenavaden vidi Trubarjev življenjski nazor. "Vse je naredil, da bi njegovo življenjsko delo obstalo. S tega stališča je zanimivo to, da je svoj čas doživljal kot zadnjo obdobje pred apokalipso. Obenem je naredil vse, da je Jurija Dalmatina pripravil na prevajanje Biblije. Prav v tem se mi zdi velik paradoks, verjel je v bližajoč se konec sveta, obenem pa je ustvaril temelje za slovensko prihodnost."
Trubar je naredil vse, da bi njegovo življenjsko delo obstalo, poudarja Igor Grdina.
Odgovor na ta paradoks se po mnenju Grdine skriva v odrešenju. "Tisti, ki niso znali nobenega drugega jezika kot slovenskega, po njegovem pojmovanju niso imeli nobene možnosti za večno življenje. Zato se je protestantskim reformatorjem tudi tako zelo mudilo prevajati."
Trubarjevo aktualnost v času po epidemiji Ahačič vidi predvsem v njegovem izdajanju knjig: "Zagotovo je aktualen v času, ko je slovensko založništvo, izdajanje slovenskih knjig znova pred veliko preizkušnjo, in v času, ko je celotna slovenska kultura na preizkusu, ali se bo znala prilagoditi novim razmeram in znova zaživeti."
"Ne pustimo se odgnati od tistega, kar delamo prav"
Glavno Trubarjevo sporočilo Slovencem danes je po mnenju Grdine verjetno prepričanost o tem, da se ne smemo pustiti odgnati od tistega, kar delamo prav. "Pomislimo na to, da je Trubar delal praktično do svojega konca, celo na smrtni postelji je še prevajal Hišno postilo in ga praktično tudi končal."
"Trubar je primarno človek vere"
Ob tem Grdina dodaja: "Trubar je bil primarno človek vere. Naši časi so v tem drugačni, ampak takšno ali drugačno vero in prepričanje ima marsikdo."
Praznik je tako po mnenju Ahačiča idealna priložnost, da si priznamo, da kljub temu, da Trubarja velikokrat citiramo, o njem v resnici vemo v glavnem samo tisto, kar smo se naučili v šoli.
2