SiolNET. Novice Slovenija
8,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pretresljivo pismo staršev umrlega dečka na Soči: Sinovoma niso omogočili, da naju pokličeta

8,45

termometer

Soča
Foto: STA

Slab teden po tragični nesreči na reki Soči, v kateri se je zaradi odprtja zapornic v bližnji hidroelektrarni vodostaj reke zelo hitro povečal in v kateri je utonil 10-letni deček, sta se s pismom oglasila starša preminulega otroka. V njem sta zapisala, da sta za sinovo smrt izvedela šele pet ur po nesreči in da jima niso omogočili stika s preostalima dvema otrokoma, ki sta bila na kraju dogodka. Na pismo staršev so se odzvali tudi na Policijski upravi Nova Gorica in na Centru za socialno delo (CSD) Severna Primorska. 

Soča Novice Bi lahko tragedije na Soči preprečili? #video

Prejšnji torek se je desetletni deček skupaj s sorojencema kopal na kopalnem območju pri Kajak centru Solkan. Nenadoma je vodostaj Soče narasel, rečni tok pa je začel otroka odnašati proti rečnim brzicam in kajakaški progi. Za dečkom je takoj zaplaval eden od odraslih, vendar mu ga ni uspelo ujeti, dečka pa je nato odneslo proti Italiji. Potapljači so ga našli malo po 18. uri na globini okrog pet metrov, vendar mu niso mogli več pomagati.

Utropitev 15-letnika Novice Utopitev otroka v Soči: policija razkrila, kaj se je dogajalo v usodnih trenutkih

Starša sta pismo napisala, da bi pojasnila svojo stran zgodbe in se s tem odzvala na nekatere napačne navedbe v medijih. Kot dodajata, je ponesrečeni sin še z dvema bratoma preživljal počitnice pri starih starših, sama pa sta bila doma v Ljubljani. "Večina medijev je zmotno poročala, da sva kot starša bila pri nesreči prisotna (poročali so tudi, da je eden izmed staršev plaval s sinom)," sta zapisala.

"Prosila sta, naj naju pokličejo, a jima tega niso omogočili"

Kot še dodajata, so ju o sinovi smrti obvestili šele nekaj po 21. uri. "Od ostalih dveh sinov, ki sta bila prisotna na kraju nesreče in sta nesrečo videla, sva kasneje izvedela, da sta že na kraju dogodka, takoj po nesreči, prosila prisotne ob njiju, naj naju pokličejo. Tako prisotni policist kot delavke CSD jima kljub prošnjam obeh sinov (6 in 12 let) tega niso omogočili," sta še zapisala v pismu, ki ga lahko v celoti preberete spodaj. 

"Spoštovani predstavniki medijev,

ker se je v nekaterih medijih napačno poročalo, da sva bila kot starša prisotna pri nesreči, bi rada povedala še svojo plat zgodbe in vse v zvezi s tem, kaj se nama je dogajalo na najgrozljivejši dan v najinem življenju.

Sva starša desetletnega Jaše, ki se je pred dnevi tragično utopil na kopališču pod soško elektrarno v Solkanu. Ponesrečeni sin je še z dvema bratoma preživljal počitnice pri starih starših, midva pa sva bila doma v Ljubljani. Večina medijev je zmotno poročala, da sva kot starša bila pri nesreči prisotna (poročali so tudi, da je eden izmed staršev plaval s sinom).

Poleg tega da so bile očitno informacije do medijev predane napačno, za kar zahtevava popravek novic, bi rada izpostavila način delovanja CSD, policije in sistema po sami nesreči, o čemer pa vam informacij ni nihče predal.

O nesreči sina, ki se je zgodila po naših do zdaj dostopnih podatkih v torek, 28. 7., ob 16.30, nas niso obvestili do poznega večera, saj so šele nekaj po 21. uri na vratih pozvonili kriminalisti in nas obvestili o tragediji, torej skoraj pet ur po nesreči.

Od ostalih dveh sinov, ki sta bila prisotna na kraju nesreče in sta nesrečo videla, sva kasneje izvedela, da sta že na kraju dogodka, takoj po nesreči, prosila prisotne ob njiju, naj naju pokličejo. Tako prisotni policist kot delavke CSD jima kljub prošnjam obeh sinov (6 in 12 let) tega niso omogočili.

V trenutku, ko sva izvedela za grozljivo nesrečo, sva nemudoma želela priti v stik z otrokoma, ki sta bila po pričevanju ljubljanskih kriminalistov v oskrbi delavk CSD. Kljub več poskusom klicev nam delavke CSD niso omogočile pogovora z otrokoma, niti s starima staršema.

Po uri vožnje do Nove Gorice sva po prevzemu otrok takoj želela do ponesrečenega sina. Delavke CSD so podale informacijo, da je bil ponesrečeni sin prepeljan v Šempetrsko bolnišnico. V Šempetrski bolnišnici niso imeli o tem nobenih informacij. Po četrt ure iskanja informacij so nas obvestili, da je bil sin prepeljan v ljubljanski Inštitut za sodno medicino. Dobila sva telefonsko številko, kjer naj bi dobila nadaljnje informacije o sinu.

Ker sva čim prej želela priti do ponesrečenega sina, sva se takoj odpravila proti Ljubljani in po telefonu poskušala pridobiti informacije od inštituta za sodno medicino. Pri tem sva bila neuspešna, saj so nam rekli, da ni mogoče obiskati sina, ker ni prisotnega zdravnika. Pomagati niso mogli niti pri Policiji, na katero smo se obrnili po pomoč.

Zgodaj zjutraj, 29. 7., sva ponovno poklicala na Inštitut za sodno medicino, kjer so nam sporočili, da naj pokličemo na Žale ob 10h za več informacij. Ob 10h na Žalah niso imeli nobenih informacij in naročili, naj pokličeva šele ob 14. uri.

Ker sva bila popolnoma obupana in pretresena zaradi dogodka, sva se ob 13h odpravila na Žale in se oglasila pri vratarju, kjer sprejemajo preminule. Ta nas je ponovno napotil nazaj na Inštitut za sodno medicino, saj sina na Žalah še ni bilo. Po prejemu informacije, da bo sin odpeljan iz inštituta v kratkem, sva bila napotena na sprejemno pisarno Žal, da bi se dogovorili o možnosti za slovo. V sprejemni pisarni so nama razložili, da imajo določene postopke glede priprave pokojnikov ter nimajo dovolj prostora, da bi nam lahko omogočili slovo od sina še isti dan. Rekli so nam, da se lahko oglasimo naslednji dan ob 14. uri (30. 7.), kljub temu, da smo moledovali in pojasnjevali, da otroka sploh še nisva videla že od nekaj dni pred nesrečo.

Ker sva bila zelo vztrajna pri svojih zahtevah, so nam Žale omogočile ogled v roku ene ure, ko sva končno le lahko prišla do svojega sina.

Dogodek je za naju izjemno tragičen, grozljiv in ga še vedno ne moreva razumeti, kaj šele sprejeti, zato nama je toliko bolj nerazumljivo, kako so se stvari odvijale na tak način, in namesto da bi nam vsi organi nudili pomoč, so nama in sinovoma na vsakem koraku povzročali nove in nove težave in dodatne bolečine.

Sprašujeva se, kako je mogoče, da nama je bila kot staršema odvzeta pravica vedeti za nesrečo sina, takoj ko se je ta zgodila, in kako je mogoče, da naju o nesreči ni nihče obvestil še 5 ur po dogodku?

Sprašujeva se tudi, zakaj in na kakšni podlagi je CSD otroka izoliral in onemogočil stik z nama kot staršema? Pet ur so skrbeli za otroka, a jima niso omogočili stika z nama. Sprašujeva se, kako je to mogoče? Kako je mogoče, da ju tudi niso predali na telefon, ko sva izvedela za tragedijo in sva ju želela slišati in potolažiti?

Kako je mogoče, da v takšnih izjemnih in težkih trenutkih staršem ni omogočena niti informacija, kje je ponesrečeni otrok, še huje, nimajo možnosti priti do njega? Šele po nekaj ostrih besedah sva si izborila, da sva se od sina lahko poslovila dan po dogodku. Birokratski mlin bi nam to omogočil šele dan kasneje, torej tretji dan po nesreči!

In če se ozremo na sam dogodek, ne moreva in ne bova nikoli razumela, kako je lahko urejeno občinsko kopališče v Solkanu 'kopališče', ki je 'smrtno nevarno', kot se je izrazil sam Novogoriški Župan? Na kopališču so table z napisom 'Kopalna voda' in poleg njih table z obvestilom o nevarnosti nenadnega dviga gladine vode, kar pomeni nevarnost za utopitev.

Pri Soči so bili najini trije sinovi, četrti najmlajši sin je bil z nama doma v Ljubljani. Najstarejši v trenutku dogodka v Soči ni plaval, ker mu je bila voda premrzla, drugi najmlajši pa tisti trenutek ni bil v vodi, sicer se je tisti dan kopal v nizki vodi. Kaj bi se zgodilo, če bi plavali vsi trije skupaj, tako kot običajno?"

Policija: Postopki so trajali dlje, zato se je zgodil zamik pri obveščanju

Na navedbe staršev so se danes odzvali s Policijske uprave Nova Gorica. Kot so zapisali, postopke ravnanja v primeru smrti določa Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe.

"Starši pokojnega so bili o dogodku obveščeni ob 20.45 prek krajevno pristojne policijske enote na območju druge policijske uprave. Postopki iskanja, oživljanja in ugotavljanja identitete so trajali dalj časa, zato se je zgodil zamik pri obveščanju staršev pokojnega. Na kraju je bila prek uslužbencev Centra za socialno delo (CSD) Severna Primorska zagotovljena psihosocialna pomoč odraslim osebam in otrokom. Novogoriški kriminalisti v zvezi s tragičnim dogodkom dodatno zbirajo obvestila in bodo po končani preiskavi o vseh okoliščinah obvestili Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici," so pojasnili.

Tomaž Gantar Novice Poslanci DeSUS od Pivčeve zahtevajo pojasnila in zahtevajo sklic seje sveta stranke

CSD Severna Primorska: Zaradi izginotja bratca oziroma vnuka so bili vsi zelo pretreseni in skoraj nesposobni komunikacije

Svoj odziv na nesrečen dogodek so podali tudi na CSD Severna Primorska. Zapisali so, da je ob 17.40 dežurni policist z UKC Nova Gorica poklical strokovno delavko CSD Severna Primorska, ki je bila tega dne dežurna v interventni službi in jo seznanil, da se je zgodila nesreča na reki Soči, da je pogrešan desetletni otrok, ki ga je odnesel tok reke, in da ga še iščejo. Povedal je, da so svojci pogrešanega otroka - stari starši in sorojenca pogrešanega dečka, v velikem šoku in vprašal, ali lahko priskrbijo psihologa, ki bi jim nudil ustrezno psihološko pomoč. Na kraj dogodka sta odšli strokovni delavki in psihologinja.

Interventna služba CSD posreduje v nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije. V tem primeru je policija vodila postopek iskanja pogrešanega otroka, zaradi česar so strokovne delavke centra ravnale po njihovih navodilih, in sicer so nudile psihološko oporo sorojencema pogrešanega fantka in starim staršem, ki so bili v veliki stiski in šoku. Policist je na izrecno vprašanje strokovne delavke, ali so starši že obveščeni o dogodku, odgovoril, da je to naloga policije in da jo bo opravila njihova patrulja, ki bo osebno obiskala starše pogrešanega dečka. Preko telefona svojcev o tragičnih dogodkih ne obveščajo, so zapisali na CSD.

Kraj nesreče Kraj nesreče Foto: PU Nova Gorica

"Zaradi izginotja bratca oziroma vnuka so bili vsi zelo pretreseni in skoraj nesposobni komunikacije, in strokovne delavke so se predvsem trudile pomagati svojcem, še posebej otrokoma, ki sta želela čim prej oditi v stanovanje starih staršev. Otroka zaradi tragične situacije nista zmogla pogovora, in strokovne delavke so se trudile preusmerjati pozornost na druge vsebine, da so otrokoma olajšale stisko. Ko je na telefon enega od starih staršev nekdo poklical, v vsej svoji prizadetosti zaradi nesreče stara starša nista odgovorila," so še ob tem dodali.

Dve strokovni delavki sta ostali z družino vse do prihoda staršev pogrešanega otroka, ki sta jim povedali, da so otroka peljali v bolnišnico v Šempeter pri Novi Gorici. To informacijo so prejele od policistov. Ker pa v bolnišnici v Šempetru ni bilo dežurnega patologa, je bil deček odpeljan neposredno v Ljubljano. O tem strokovne delavke niso bile obveščene, so še zapisali.

"Strokovne delavke CSD Severna Primorska so svoje delo opravile strokovno in nudile pomoč svojcem, ki so bili ob tem tragičnem dogodku hudo prizadeti. Svojcem ob tragičnem dogodku izrekamo iskreno sožalje," so sporočili s CSD Severna Primorska.

Žalost, depresija, služba, ženska Novice Pričevanje socialne delavke: Ne zmoremo več, jokamo, doživljamo osebne stiske Soča Novice V Soči utonil deček, odnesel ga je močan tok

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 92
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin