Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Metka Prezelj

Sreda,
28. 10. 2020,
16.49

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

47

Natisni članek

pandemija ukrepi COVID-19 Koronavirus

Sreda, 28. 10. 2020, 16.49

3 leta, 6 mesecev

Okužen je že eden od 33 Slovencev #video

Metka Prezelj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

47

"Tisto, kar nas posebej skrbi, niso oboleli za covid-19, ampak tisti, ki so hudo bolni in potrebujejo bolnišnično zdravljenje," pravi epidemiologinja Bojana Beović in poudarja, da je okužen že eden od 33 Slovencev, da pa novih ukrepov za zdaj ne bodo predlagali, ker je treba najprej počakati na učinek zdajšnjih. Število testov se bo zmanjšalo, da bodo na voljo najprej tistim, ki jih nujno potrebujejo. Pripravlja se tudi sistem antigenskih testov, ki bodo bolj dostopni in bo lahko dnevno narejenih še vsaj enkrat toliko kot zdaj.

V torek je bilo potrjenih rekordnih 2.605 novih okužb z novim koronavirusom, pozitiven je že vsak tretji test.

Uradni vladni govorec Jelko Kacin je v začetku dejal, da so razmere povsod po Evropi vse bolj resne in se hitro spreminjajo. Predsednik vlade Janez Janša je danes obiskal tudi UKC Ljubljana, se vsem, ki bijejo boj s covid-19 v prvih vrstah, zahvalil za požrtvovalnost in jim izkazal podporo.

Slovenija se je znašla v izjemno velikem močnem valu epidemije in v zdravstveni krizi, ki jo morda poznamo v filmih, poznamo pa jo tudi zadnjih osem mesecev iz drugih držav, je dejala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje dr. Bojana Beović.

Skupni imenovalec držav z epidemijo so številni bolniki, ki potrebujejo nujno bolnišnično oskrbo zaradi hudih težav z dihanjem. Situacija je zelo posebna in težavna za obvladovanje, je dejala, a dodala, da je optimistična zaradi izkušenj iz prvega vala, ki nam ga je uspelo uspešno zamejiti.

Krivulja se vzpenja po pričakovani eksponentni poti, je dejala. Pri ljudeh, ki potrebujejo bolnišnično zdravje, smo presegli število 600, ti nas tudi najbolj zanimajo.

V naslednjih dneh se bo število teh še povečevalo in bomo teh bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje zaradi ene same diagnoze, imeli že tisoč. Ocenjuje se, da je pozitivna ena oseba od 33, je dejala Beovićeva.

Teste bodo omogočili najprej tistim, ki jih nujno potrebujejo

Zaradi velikega števila opravljenih testov nastajajo zamude s sporočanjem rezultatov. Pri nas imamo tudi izjemen porast testiranj v zadnjem času, podobni smo si z Italijo, testiramo pa več kot Avstrija, Nemčija in precej več kot Hrvaška.

Da bi prišli do testa vsi, ki ga nujno potrebujejo, so sledili dvema poglavitnima načeloma:
- test mora biti opravljen pri obolelih za covid-19 in se pričakuje, da bo potek bolezni težji; to so predvsem starejši, tisti s kroničnimi boleznimi in imunsko oslabeli, ti imajo za testiranje prednost;
- test nujno potrebujejo ljudje, ki imajo epidemiološki razlog – tisti, ki so v stiku z bolj ranljivimi, ali tisti, ki so v stiku z okuženimi.

Na ta način bodo testirani vsi tisti, ki test res potrebujejo, število opravljenih testov pa bo zato nekoliko manjše in bodo tisti, ki nujno potrebujejo izvide, te dobili prej, je pojasnila.

Na področju tehnologije testiranja so se zgodili pomembni preboji. | Foto: Ana Kovač Na področju tehnologije testiranja so se zgodili pomembni preboji. Foto: Ana Kovač Pripravlja se sistem hitrih testov

Kot je pojasnil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij prof. dr. Miroslav Petrovec, je covid-19 bolezen, ki jo poznamo dobrih deset mesecev.

Tudi v Sloveniji smo med prvimi pripravili najboljšo mogočo diagnostiko, ki je na voljo. Razmah epidemije je pokazal, da smo pri načinu testiranja, ki ga uporabljamo povsod po svetu, prišli do nevzdržnosti.

Na področju tehnologije testiranja so se zgodili pomembni preboji, ki jih spremljajo ves čas. Ker s tehnološko zapletenimi molekularnimi testi, ki so bili do zdaj na voljo, ni mogoče več slediti okužbam, je treba uporabiti nove tehnologije. Bolniki bodo test dobili hitreje in bodo lahko tudi hitreje in varneje obravnavani.

Samo od 20 do 25 odstotkov testov je poslanih iz bolnišnic, vsi preostali pridejo iz vstopnih točk, pri teh pa bi uporabili druge teste, je pojasnil Petrovec.

Pri antigenskih testih poznamo hitre in masivno uporabne antigenske teste. Trenutno so že na voljo, nekateri od njih z zelo dobrimi referencami. Bolniki bodo do njih prišli hitreje in tudi lažje, saj bodo po vsej verjetnosti na voljo tudi v zdravstvenih ustanovah z lastnimi laboratoriji.

Z antigenskimi testi bi kapacitete opravljenih testov več kot podvojili. Poleg zdajšnje številke bi lahko dodali dodatno še deset tisoč testov. Na voljo bodo za vse in so tudi občutno cenejši, predstavljajo nekje tretjino cene molekularnega testa, je ocenil Petrovec.

Beovićeva: Novih ukrepov ne bomo predlagali

Novih ukrepov ne bodo predlagali, je povedala Beovićeva, saj je treba počakati, da zadnji ukrepi pokažejo učinek. Potrebno pa je dosledno spremljanje upoštevanja ukrepa, je opozorila.

Ukrepe je smiselno imeti v veljavi dve inkubacijski dobi, torej 28 dni, da pokažejo učinek. Zatem bi jih želeli čim prej spet sprostiti in po potrebi nato ponovno aktivirati, če bi bilo potrebno, je pojasnila.

Ukrepi bodo stopali v veljavo in ne bodo ukinjeni, dokler bo trajala epidemija oziroma do bolj optimističnega zaključka, je pojasnila Beovićeva.

Ukrepi, ki so bili prvi takšni, da bi lahko pokazali učinek, so bili uvedeni prekratek čas nazaj. Učinkovitost ukrepov še čakamo, je pojasnila. Bilo pa bi nesmiselno čakati na učinek, če se situacija močno poslabšuje, zato je bolje uvesti strožje ukrepe in jih nato prej razpuščati. Večje številke bi namreč še bolj ogrozile številke, zato je smiselno sprotno sprejemanje ukrepov, čeprav še ni minilo dovolj časa, da bi prejšnji pokazali učinek.

Po izkušnjah iz prvega vala Beovićeva meni, da bodo do zdaj sprejeti ukrepi zadostili. Zaostrovanje ukrepov, če bo stanje zelo slabo, je mogoče, a o tem zdaj še ne bi govorila, je dejala.

Infekcijska klinika Ljubljana, covid-19, koronavirus
Novice Več kot 2.600 novih okužb, umrlo še 14 bolnikov #video

Ob koncu naslednjega tedna bi lahko potrebovali že tisoč postelj

Kot je danes že napovedal Aleš Rozman, direktor klinike Golnik in član svetovalne strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, število bolnikov s covid-19 narašča v vseh bolnišnicah. Do konca prihodnjega tedna bi lahko potrebovali že tisoč postelj, nato pa čez en teden lahko že dva tisoč postelj, je dejal.

Včeraj je zaradi covid-19 po podatkih vlade umrlo 14 ljudi, skupaj pa že 278. Trenutno je hospitaliziranih 612 bolnikov, od tega 99 na intenzivni negi. S pomočjo ventilatorjev je dihalo 57 bolnikov. V torek so iz bolnišnic odpustili 54 bolnikov.

Več kot 2.600 okuženih pomeni nov rekord dnevno potrjenih okužb v Sloveniji od začetka epidemije. Največ novih okužb so pred tem potrdili prejšnji petek, in sicer 1.967. Po podatkih spletne strani covid-19.sledilnik.org je v državi trenutno 18.269 okuženih. Delež pozitivnih testov je včeraj znašal 34,87 odstotka.


Preberite še:

Novice V bolnišnici je preživel kar 93 dni, od tega 27 na ventilatorju
Zdravnik, covid, koronavirus
Trendi Izpoved zdravnice: Slovenske bolnišnice polne, za covid paciente skorajda zmanjkuje postelj #video
Hrvaška
Novice Črn dan za Hrvaško
Ursula von der Leyen
Novice Von der Leynova: Takšen je najboljši možni scenarij
Šola, razred
Novice Bodo šole tudi po počitnicah ostale zaprte? #video
Protesti v Rimu
Novice Slovenski sosedi: nasilje in žalostni rekordi #video
Karantena. Osamljenost. Koronavirus. Izolacija.
Novice Okuženih je okoli 60 tisoč ljudi. To je rešitev za končanje epidemije.
Ne spreglejte