Sreda, 11. 6. 2025, 9.48
1 dan, 7 ur
"Pri taki dinamiki brez odstrela ne gre"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Gostote medvedov so pri nas med najvišjimi na svetu – od 30- do 50-krat višje kot v Skandinaviji.
Strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so predstavili ključne ugotovitve s področja monitoringa populacije medveda, konfliktov med človekom in medvedom, stališča javnosti ter upravljavske ukrepe in njihove učinke. Kot so povedali, populacija medvedov v Sloveniji ves čas raste in je gostota medvedov tako pri nas med najvišjimi na svetu. To pomeni, da lahko medved živi po večini našega ozemlja in uporablja tako gozdno kot kulturno krajino. Edini način za spopadanje z njimi je sobivanje. Predstavili so nekaj ukrepov, poudarili pa tudi, da pri taki dinamiki rjavega medveda, kot je v Sloveniji, brez odstrela ne gre. Potreben je, ker se dogajajo konflikti.
Tomaž Skrbinšek z oddelka za biologijo je predstavil genetiko rjavega medveda v Sloveniji. V uvodu je poudaril, da je edini način za spopadanje z zvermi, kot je rjavi medved, sobivanje. Posvetiti se torej moramo reševanju težav, in sicer sobivanju.
Številčnost medvedov v Sloveniji
Predstavil je, kako na podlagi gentskega monitoringa določajo številčnost medvedov v Sloveniji. Vzorčijo neinvazivne vzorce – iztrebke, s katerimi prepoznajo posamezne osebke in posledično določijo minimalno številčnost medvedov v naravi. Zadnje tako vzorčenje je bilo izvedeno leta 2023.
"Vzorčenje je bilo izjemno uspešno. Cilj je bil zbrati 2.500 vzorcev, a smo to številko presegli in jih zbrali čez 2.800. Čez tisoč ljudi je sodelovalo, pomembno vlogo so imeli tudi lovci in gozdarji. Zaznali smo 650 različnih medvedov, ocenili smo še, koliko smo jih zgrešili in dosegli številko sedemsto. Če bi dodali še smrtnost, pridemo do tisoč medvedov, kar je največje letno število medvedov," je povedal in poudaril, da populacija medvedov v naravi ni nekaj, kar je fiksno. "Populacija sicer ves čas raste in se je celo podvojila. Zadnja ocena za pomlad 2025 je 954 medvedov."
Medved v Sloveniji uporablja tako kulturno kot gozdno krajino
Predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije je nadaljeval, da medved lahko živi po večini našega ozemlja. "Medved uporablja tako kulturno kot gozdno krajino," je dejal. Gostote medvedov so pri nas med najvišjimi v svetu – od 30- do 50-krat višje kot v Skandinaviji. Glavni gozdni bloki so že poseljeni, zato se denimo medvedka z mladiči umakne bolj na rob, torej med hiše, med ljudi.
Če želimo zagotoviti sobivanje, potem moramo zagotoviti dolgoročni obstoj rjavega medveda, na drugi strani pa poskrbeti, da lahko medved sobiva s človekom. Zato je treba najprej prepoznati, na katerih območjih prihaja do konfliktov – ločeni so na tiste konflikte, ko je ogrožen človek in ko nastane materialna škoda. Treba je določiti tudi časovno dinamiko konfliktov, obseg in strukturo konfliktov. V primeru, ko je ogroženo človekovo premoženje, gre predvsem za rejene živali, pri čemer beležijo od enega do dva primera na leto.
V gozdu moramo biti videni, slišani, pse moramo imeti na povodcih
Strokovnjaki so spregovorili tudi o ukrepih. Poudarili so, da mora biti človek, ko gre v gozd, viden, slišan, če ima psa, pa ga mora imeti na povodcu. Pomembna je tudi ureditev okolice med hišami. Pomembno je, da jih ne privabljamo z odpadki organskega izvora, saj medved pri iskanju hrane posledično začne izgubljati primarni strah pred človekom.
Pri dinamiki rjavega medveda, kakršna je pri nas, brez odstrela ne gre
Govorci so poudarili tudi, da pri taki dinamiki rjavega medveda, kot je v Sloveniji, brez odstrela ne gre. Potreben je, ker se dogajajo konflikti.
Slovenci podpirajo ohranitev populacije rjavega medveda, podpirajo tudi odstrel
Na izjavi za javnost so predstavili tudi stališče javnosti, in sicer na podlagi ankete, ki so jo izpeljali leta 2019, v njej pa so sodelovali naključno izbrani prebivalci Dinarskega in Alpskega dela Slovenije. Izkazalo se je, da velika večina slovenskih anketirancev podpira ohranitev populacije rjavega medveda v Sloveniji, medtem ko se v večini ne strinjajo s povečanjem števila rjavega medveda v Sloveniji.
Da je v Sloveniji preveč medvedov, se je strinjala tretjina anketirancev, tretjina ne, tretjina pa je bila neopredeljena.
Anketirance so povprašali tudi po odstrelu, ki je glavni ukrep za uravnavanje velikosti populacije. Večina anketirancev se je strinjala z odstrelom, a se je po besedah sogovornikov izkazalo, da tisti anketiranci, ki so vedeli več o biologiji medveda, bolj podpirajo ohranjanje medveda pri nas. "Mislim, da lahko povemo, da imamo družbeno soglasje o ohranjanju rjavega medveda. Še naprej je izobraževanje in obveščanje ključno in bo omogočilo dolgoročno sobivanje. Aktivno moramo iskati kompromise in končne rešitve," so sklenili.
