SiolNET. Novice Slovenija
2,20

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj vse obljublja koalicijska pogodba

2,20

termometer

Podpis koalicijske pogodbe. Robert Golob, Tanja Fajon, Luka Mesec. | Med posebej izpostavljenimi področji v koalicijski pogodbi je tudi področje zdravstva. Ključni prioriteti sta izhodna covidna strategija in interventni zakon, ki naj bi v mandatu nove vlade prinesel zdravstveno reformo. | Foto: Bojan Puhek
Med posebej izpostavljenimi področji v koalicijski pogodbi je tudi področje zdravstva. Ključni prioriteti sta izhodna covidna strategija in interventni zakon, ki naj bi v mandatu nove vlade prinesel zdravstveno reformo. Foto: Bojan Puhek

Koalicijska pogodba, ki so jo v torek podpisali prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec, določa organiziranost in smer delovanja nove vlade. Prebrali smo javno objavljen programski del dogovora in izluščili najpomembnejše ukrepe in poudarke na posameznih področjih. Ali obstaja tudi kadrovski del dogovora, ki ni javno dostopen, smo vprašali Gibanje Svoboda. Odgovora še nismo prejeli, objavili ga bomo, ko ga prejmemo.

Celotno besedilo programskega dela koalicijske pogodbe si lahko preberete tukaj.

Programski del koalicijske pogodbe je razdeljen na pet poglavij, ki se nanašajo na:
- skupnost,
- medgeneracijsko zavezništvo,
- vzgojo, izobraževanje, visoko šolstvo, znanost in šport,
- zeleni preboj in
- zdravje.

Koalicija je med prioritete in cilje političnega sistema uvrstila zagotavljanje stabilnosti in povrnitev zaupanja v demokratične institucije in nosilce oblasti, ki sta po njenem mnenju temeljni pogoj za normalno delovanje države. Sistem oblasti nameravajo oblikovati tako, da bo sposoben odpravljati politične blokade in krize. To bo po njihovih besedah omogočilo normalno delovanje demokratičnih institucij, spoštovanje vladavine prava, delovanje v javnem interesu, učinkovito delovanje javnih služb, izvrševanje pravice do svobodne gospodarske pobude, zagotavljanje nacionalne varnosti in zastopanje interesov države in ne posameznih političnih strank v mednarodni skupnosti.

Bomo že na prihodnjih volitvah glasovali prek spleta?

Napovedujejo bolj demokratičen volilni sistem. Zagovarjajo namreč proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic. Preučili bodo možnosti spletnega glasovanja in digitalizacije volilnih procesov ter podprli digitalno demokracijo.

Civilno družbo bodo sistematično vključevali v procese odločanja, v sodelovanju z njimi pa z zakonom odpravili škodljive ukrepe predhodne vlade. Poudarjajo, da vključevanje zainteresirane javnosti spodbuja sodelovanje oblasti in javnosti oziroma civilne družbe, krepi strokovnost in legitimnost sprejetih odločitev in predstavlja dopolnitev predstavniške demokracije.

Pristojnosti napotitve pripadnikov Slovenske vojske v tujino bodo prenesli na državni zbor.

Boj proti revščini in socialni izključenosti

Na področju socialne in vključujoče skupnosti se bodo za uveljavljanje ustavnega načela socialne države borili proti revščini in socialni izključenosti. Pri oblikovanju socialnih politik bodo upoštevali problem draginje, ki izvira še zlasti iz rasti cen energentov in hrane. Preučili bodo tudi možnost postopne uvedbe univerzalnih temeljnih dobrin.

Koalicija napoveduje, da bo do konca leta odstranila rezilno žico in vse preostale tehnične ovire na meji, saj so se izkazale za neučinkovite in nehumane. Na področju migracij bodo raje preganjali organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi.

Ilegalni migranti Novice Število nezakonitih prehodov strmo narašča, Golob napoveduje odstranitev ograje

Odvzem premoženja nezakonitega izvora

Na področju vladavine prava in pravične skupnosti bodo opustili vse prekrškovne in kazenske postopke, ki so bili sproženi proti posameznikom in posameznicam zaradi kršitev ukrepa zoper covid-19. Posebno pozornost bodo namenili varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja. Prepričani so, da mora država opustiti vse prekrškovne in kazenske postopke v zvezi z javnim izražanjem mnenja in javnim zborovanjem.

Koalicija načrtuje konec razpolaganja z nezakonitim premoženjem. Spremenili bodo zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki bo poskrbel za učinkovitejši zaseg vsega premoženja nezakonitega izvora. Poskrbeti nameravajo tudi za učinkovito upravljanje zaplenjenih sredstev. Napovedujejo tudi ničelno toleranco do korupcije ter učinkovit pregon kriminala.

Podpis koalicijske pogodbe. Robert Golob, Tanja Fajon, Luka Mesec. Novice Golob po podpisu koalicijske pogodbe: Ne bomo šli pregloboko #video #foto

Za učinkovit javni servis in zdrave javne finance bodo okrepili vlogo zaposlenih v lastništvu podjetij. Zakonsko bodo uredili možnost udeležbe delavcev v lastništvu, ki bo omogočal zadružno organizirane prevzeme matičnih družb. Uvedli bodo stimulativno obdavčitev prejemkov v obliki delnic oziroma deležev, opcij na delnice oziroma deleže ter udeležbe zaposlenih v dobičku podjetij z namenom spodbujanja delavskega lastništva in udeležbe zaposlenih v dobičku podjetij, razvoja podjetništva in krepitve kapitalskih trgov.

Progresivna obdavčitev premoženja

Uvesti nameravajo celoviti sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti. Iz tega davka bo na ravni lokalnih skupnosti nadomeščeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in sorodne davščine, hkrati pa bo na pravičen način ustrezno prilagojen sistem financiranja države in lokalnih skupnosti.

Za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti bodo z učinkom od 01. 01. 2023 dalje razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini. Proučili bodo možnost nadomestitve sistema olajšav za vzdrževane družinske člane s pravičnejšim sistemom davčnega kredita. Preučili bodo uvedbo namenskih davčnih olajšav za mlajšo aktivno populacijo.

Digitalna preobrazba

Zagotoviti nameravajo digitalno usposobljeno prebivalstvo in zmanjšati digitalni razkorak. Celovito bodo prenovili šolske vsebine na vseh izobraževalnih nivojih in poskrbeli, da bodo vzgajale digitalne kompetence ter digitalno pismenost. Posebno pozornost bodo namenili zagotavljanju dostopa do informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT), naprav za socialno ogrožene skupine ter motivaciji mladih žensk za poklice v IKT in znanosti.

Robert Golob, Urška Klakočar Zupančič Novice Golob je predsednik vlade, podprlo ga je 54 poslancev #video #foto

Slovenija mora po njihovem prepričanju postati privlačna država za visoko usposobljene strokovnjake na digitalnem področju. Strokovnjaki morajo prepoznati dovolj poklicnih izzivov ter zadostno kakovost bivanja, da Slovenije ne bodo zapuščali.

Zagotoviti nameravajo visoko stopnjo digitaliziranosti javnih storitev. V javni upravi želijo dosledno izvajati načelo "za podatke se vpraša le enkrat". Standardizirani, odprti formati, interoperabilni in primerni za strojno branje, bodo kmalu univerzalen standard v državni upravi. Vzpostavili bodo sledljivost javnih sredstev po načelu "javni denar, javni dostop" in povečali transparentnost poslovanja uporabnikov javnih sredstev, kjer to še ni dosledno izvedeno.

Infrastruktura v kulturi zastarela in propada

Na področju kulture in ustvarjalne Slovenije bodo prenovili medijsko zakonodajo (ZMed, ZRTVS in ZSTAgen) ter uredili socialno varnost delavcev na področju medijev in jih aktivno zaščitili pred grožnjami, pritiski in nasiljem. Prioriteta je zaščita neodvisnosti STA in RTV Slovenije in nemotenega izvajanja javne službe. Zavzeli se bodo za poštene in transparentne prakse oglaševanja iz javnih sredstev in iz sredstev podjetij v državni lasti. Zagotovili bodo celovit in trajnostni model financiranja medijskih vsebin v javnem interesu.

Posvet z vodji poslanskih skupin: Borut Pahor, Robert Golob. Novice Pahor ignoriral Goloba: to so novi veleposlaniki

Koalicijski partnerji v koalicijski pogodbi ugotavljajo, da je infrastruktura v kulturi zastarela in propada. Zato bodo v sodelovanju z zainteresiranimi deležniki na podlagi jasnih meril pripravili desetletni investicijski program vlaganj v kulturno infrastrukturo, ki bo naslovil zatečene projekte.

Več javnih najemnih stanovanj, študentskih domov in stanovanjske zadruge

Pripravili bodo ustrezne politike za naslovitev stanovanjskega problema. Med pomembnimi rešitvami vidijo tudi uvedbo alternativnih modelov gradnje, kot so npr. stanovanjske zadruge.

Zagovarjajo boljši nadzor ter regulacijo kratkotrajnih najemov (npr. nadzor in omejevanje platforme Airbnb po vzoru Amsterdama, Pariza ali Barcelone) in pripravo zakonske podlage, ki bo lokalnim skupnostim omogočila tak nadzor.

Uredili bodo spodbude za obnove starejših hiš na podeželju in mladim omogočili, da izkoristijo obsežen stanovanjski fond, ki bi z obnovo postal ponovno zanimiv za nove generacije družin. Napovedujejo, da bodo z uvedbo naprednih urbanističnih konceptov tudi podeželski kraji postali privlačni za življenje mladih.

Za gradnjo javnih študentskih domov bodo povečali sredstva. Pri gradnji bodo upoštevani najsodobnejši standardi bivanja. Preučili bodo možnost vzpostavitve kampusa − območja s fakultetami in študentskimi domovi.

Optimizirati nameravajo trenutne sheme javnega potniškega prometa (JPP) v smeri najhitrejših možnih poti ter prometne prioritizacije avtobusnega in železniškega prevoza. Sistem mora biti dostopen in prijazen uporabniku, poudarjajo.

Posvet z vodji poslanskih skupin: Borut Pahor, Robert Golob. Novice Hiter prevzem oblasti: Golob še hitrejši od Janše

Na področju alternativne in inovativne stanovanjske skupnosti bodo sprejeli ustrezno regulatorno podlago, ki bo omogočila in spodbudila gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug. Zagotovili bodo tudi podporo in nepovratna sredstva EU za pilotni projekt medgeneracijske najemne stanovanjske zadruge. Načrtujejo vzpostavitev ustrezne garancijske sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za stanovanjske zadruge.

Občinam možnost omejitve rasti najemnin

Spremeniti nameravajo področno zakonodajo s ciljem zagotovitve večje pravne varnosti najemnikov in najemodajalcev, s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas.

Ustrezen zakonodajni okvir bo omogočil izvedbo kriznega načrta reševanja stanovanjske krize za pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj.

Novo Brdo | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač Nepremičnine, primerne za stanovanjsko gradnjo, bodo prenesli z DUTB na Stanovanjski sklad RS.

Hkrati s povečanjem fonda javnih najemnih stanovanj bodo razmislili o vzpostavitvi zakonske možnosti, da po zgledu nekaterih drugih zahodnih držav država omogoči občinam, da omejijo rast najemnin stanovanj, ki se oddajo na trgu. S tem bi odpravili oderuške najemnine in vnaprej preprečili špekulativno gradnjo, ki povzroča gentrifikacijo in s tem povezane škodljive družbene in ekonomske posledice.

Dostojno delo in dostojno življenje

Na področju dostojnega dela in življenja se bodo v koaliciji zavzemali za povečevanje minimalne plače, da jo prelevijo v dostojno plačo za dostojno življenje. "Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko varnost, pravno varnost, varnost pri delu, zagotavljanje dobrih delovnih odnosov in pogojev ter socialno varnost. Z letom 2023 bomo minimalno plačo dvignili na najmanj 800 evrov neto. Tudi vnaprej si bomo prizadevali za realno rast minimalne plače," so zapisali.

Posvet z vodji poslanskih skupin: Borut Pahor, Robert Golob. Novice Golob testiral vse svoje poslance

Ker želijo delavkam in delavcem omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom, se bodo po vzoru tujine zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času.

Vlada bo s ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravila strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za odpravo prekarnosti.

Možnost prostovoljnega prehoda na 30-urni delovnik

V dogovoru s socialnimi partnerji bodo spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižali na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas.

Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec. Novice Robert Golob: Podjetniki želijo, da ostanemo narod hlapcev

Na področju vzgoje in izobraževanje nameravajo vsem učencem zagotovili brezplačno šolsko prehrano. "V Sloveniji 21. stoletja ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil katerikoli otrok lačen," so zapisali.

Regulacija cen elektrike in naftnih derivatov za zaščito najranljivejših

Nadaljevali bodo z vzpostavljanjem ustreznih sistemov javnih gospodarskih služb za izvajanje ustavne pravice do čiste pitne vode in zagotavljali in ohranjali zadostne vire za pitno vodo.

Po potrebi bodo regulirali cene električne energije in naftnih derivatov s poudarkom na zaščiti socialno občutljivih skupin. Z vsemi razpoložljivimi ukrepi na ravni države bodo omilili učinke rastočih cen energentov in energije za gospodinjstva in gospodarstvo, ki izvirajo iz geopolitičnih nestabilnosti in drugih motenj na globalnih trgih. Ob tem bodo upoštevali usmeritve pravičnega zelenega energetskega prehoda. Pomagali bodo zlasti tistim posameznikom, ki so zaradi svojega socialnega statusa najbolj prizadeti, in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju.

Pospešili bodo izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost s posebnim poudarkom na javnih stavbah. Ukinili bodo obvezen priklop na plinsko omrežje za ogrevanje v individualnih novogradnjah ter intenzivirali spodbujanje zamenjave ogrevalnih naprav na fosilna goriva z napravami na OVE.

Odgovorna odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne

Poskrbeli bodo za transparentnost in neodvisnost pri vodenju investicijskih odločitev. Spoštovali bodo odločitev ljudi na referendumu. Sprejemljive bodo le tiste jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet. Analizirali bodo tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij (npr. majhnih modularnih reaktorjev). Uredili bodo odlagališča NSRAO in gospodarno ravnanje s Skladom NEK, vključno s prenovo zakona.

Posvet z vodji poslanskih skupin: Borut Pahor, Robert Golob. Novice Golob: To je glavna sprememba za letošnje leto #video

Spodbujali in izvajali bodo hierarhijo ravnanja z odpadki s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju ter možnosti, da se v omejenem obsegu energijsko predelajo v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in predhodnim sortiranjem. Poskrbeli bodo tudi za nevarne odpadke. Zagotovili bodo učinkovito ravnanje z blatom iz komunalnih čistilnih naprav z vsaj delno izrabo fosforja in podprli strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. Uvedli bodo kavcijski sistem za embalažo pijač in preučili možnost uvedbe kavcijskega sistema za preostale vrste odpadkov. Spodbujali bodo zmanjševanje količin odpadne hrane.

Več začetnih spodbud podjetnikom in več zagonskih podjetij

V koaliciji napovedujejo, da bodo podpirali razvoj tehnoloških parkov za enostavnejši začetek podjetniškega delovanja. Pomemben del teh parkov bodo mreže za izmenjavo podjetniških izkušenj. Poskrbeli bodo tudi za učinkovito koordinacijo delovanja vseh institucij za podporo razvoju podjetništva in segmentu malih in srednjih podjetij (MSP).

Spodbujali bodo vlaganja v vseh fazah razvoja in rasti podjetij, posebno podporo pa bomo namenili zagotavljanju zagonskega in tveganega kapitala. Spodbujali bodo tudi mednarodno širitev in podpirali komercializacijo inovacij.

Zagotovili bodo preglednost in vzpostavitev standardov izvajanja okoljskih, socialnih in upravljavskih načel (ESG) pri investiranju podjetij in v podjetja.

Udeležba zaposlenih pri dobičku

Uvedli bodo stimulativno obdavčitev prejemkov zaposlenih v obliki delnic in deležev podjetij ter udeležbo zaposlenih v dobičku, kar bo spodbujalo delavsko lastništvo, kapitalske trge in podjetniško delovanje.

Spodbujali bodo ekonomsko demokracijo, zlasti sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij.

V spremembo zakona o nalezljivih boleznih

Podprli bodo zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), ki ga je pripravila civilna družba ob sodelovanju s stroko. Poudarjajo, da sprememba ZNB ne sme temeljiti samo na popravkih in predlogih pravne stroke, ampak ga mora oblikovati multidisciplinarna skupina za pripravo strokovnih predlogov. ZNB mora postaviti ustrezno institucionalno strukturo, ki bo poskrbela za spoštljivo komunikacijo z ljudmi. "Zgolj tako lahko ljudem predstavimo, da je cepljenje proti covidu-19 prednost, ki prispeva k boljši kakovosti življenja in za katero se državljani sami odločajo. Vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužbe, vključno s cepljenjem, bodo morali biti podprti z znanstvenimi dokazi, ustrezno časovno omejeni in prilagojeni resnosti epidemiološke situacije in klinične slike nalezljive bolezni," je zapisano v koalicijski pogodbi. V ta namen bodo kot osnovo vzeli zakon, ki ga je že pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju s stroko.

Sukič Novice Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta

"Prebolevnike covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati. Pripraviti moramo nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo," poudarjajo.

Ministrstvo za zdravje bo oblikovalo krizno skupino, ki bo v najkrajšem možnem času pripravila operativni načrt za nadomestitev zamud na področju zdravstvenih storitev, ki so bile v zadnjih dveh letih večkrat ustavljene ali zmanjšane. Posebno pozornost bodo usmerili k potencialnim skupinam ljudi, ki imajo tveganje za nastanek hujših bolezni (zgodnja odkrivanja rakavih obolenj).

Takojšnje skrajšanje čakalnih dob

Na podlagi interventnega zakona o zdravstvu nameravajo sprejeti aneks k splošnemu dogovoru, v katerem bo določeno, da se vse storitve plačujejo, ko so opravljene. Storitve bodo lahko opravili vsi izvajalci, ki se bodo prijavili v sistem. Zaradi ogromnega števila ljudi, ki nimajo primerne oskrbe, bo treba aktivirati vse potenciale zdravstvenega sistema, ki so na voljo. Storitve se bodo dodelile kaskadno, najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez tri mesece za koncesionarje in nato okvirno čez tri mesece za zasebnike.

Čakalnica | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Hkrati z razpisom za javne zavode se bo vzpostavil nadzor nad čakalnimi vrstami. Razpis bo moral biti narejen tako, da zaposleni v javnem sektorju praviloma ne bodo mogli izvajati storitev iz razpisa pri koncesionarjih ali zasebnikih. Ukrep bi veljal začasno, torej do upada čakalnih vrst na dopustno raven.

Ustanovitev Urada pacientovih pravic in ureditev ambulant pro bono 

Koalicija ugotavlja, da institut varuha pacientovih pravic trenutno ni urejen v institucionalnem pomenu, kar varuhu ne daje dovolj moči. Zato bodo ustanovili Urad pacientovih pravic, ki bo financiran iz državnih virov in voden po regionalnem vzorcu. Napovedujejo, da bo zagotavljal boljše zakonsko varstvo pacientov.

Ambulante pro bono, po mnenju koalicije, ne smejo več delovati na podlagi prostovoljnih prispevkov ter dobre volje zdravnikov, ampak morajo postati del javne zdravstvene mreže. "Ambulante pro bono moramo vključiti v enotni informacijski zdravstveni sistem, saj bomo s tem pridobili podatke o številu ljudi brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja," pravijo.

Bolje organizirana mreža javnih zdravstvenih storitev

Zagovarjajo regionalno načelo na ravni primarne in sekundarne zdravstvene mreže. "Potrebujemo urejeno mrežo, ki bo omogočila trajni dostop do izvajalcev zdravstvenih storitev, programov, zdravstvenega kadra in drage medicinske opreme. Pri organizaciji te mreže bomo izhajali iz podatkov o opravljenih pregledih, preiskavah in posegih na posamezno bolnišnico in na zdravnika/tim in jih primerjali s priporočenimi smernicami," napovedujejo.

Na vseh ravneh zdravstva bodo opredelili boljše materialne in prostorske standarde dela. Pri tem bodo sledili tudi tujim primerom dobrih praks, kjer z inovativnimi arhitekturnimi rešitvami z obliko zdravstvene ustanove dvigajo kakovost bivanja bolnikov ter s tem tudi izboljšajo rezultate poteka zdravljenja.

Ureditev alternativne medicine z rabo konoplje

Sprejeli bodo ustrezen regulatorni okvir, s katerim bodo definirali alternativne in komplementarne oblike zdravljenja, določili minimalne standarde izvajanja dejavnosti in nadzor nad samim izvajanjem dejavnosti.

Sprejeli bodo podzakonske za pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. Za potrebe slovenskega javnega zdravstvenega sistema bo pridelavo organizirala država.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin