Golob je predsednik vlade, podprlo ga je 54 poslancev #video #foto

Na tajnem glasovanju je Roberta Goloba podprlo 54 poslancev, 30 poslancev je bilo proti. Ena glasovnica je bila neveljavna. Po pričakovanjih je Golob dobil podporo poslancev Svobode, SD in Levice ter poslancev narodnih skupnosti. En glas manj od skupnega seštevka 55 gre na račun bolniške odsotnosti ene od poslank Svobode. Niso pa ga podprli v SDS in NSi.

Novoizvoljeni predsednik vlade je že zaprisegel pred državnim zborom ter se poslancem zahvalil za podporo ter za "konstruktivne predloge in tiste malo manj". "Hvaležen sem in ponižen, da sem lahko danes tukaj. Da bom lahko Slovenijo peljal v boljšo prihodnost, v prihodnost, ki si jo vsi naše državljanke in državljani zaslužimo," je poudaril. "Hvaležen sem vsem, ki greste z nami od začetka poti. In hvaležen bom vsem vam, ki se mi boste pridružili kasneje, ko boste videli, da ta pot je skupna, ker dejansko želimo delati v dobro vseh," je še dodal.

Z izvolitvijo na mesto predsednika vlade je Golobu zaradi nezdružljivosti funkcij prenehal mandat poslanca, prav tako ne bo več vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda. Na tem mestu ga bo nasledil zdajšnji namestnik Borut Sajovic.

Kaj sledi po izvolitvi Goloba?

Novoizvoljeni predsednik vlade mora v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Golob je po izvolitvi že vložil listi ministrskih kandidatov, zaslišanja pred pristojnimi delovnimi telesi DZ se bodo po njegovih besedah začela v soboto oziroma ponedeljek. Cilj bodočih vladnih strank Gibanje Svoboda, SD in Levice še vedno ostaja vlado sestaviti do 3. junija.

Vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Prva zaslišanja ministrskih kandidatov je glede na napovedi pričakovati že konec tega tedna.

Predsednik pristojnega delovnega telesa mora takoj po zaslišanju ministrskega kandidata oz. najkasneje v 48 urah predsedniku DZ in predsedniku vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.

Poslanci glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica si sicer želijo vlado sestaviti do 3. junija.

Golob napovedal eksperiment v zdravstvu 

"Pred mesecem dni so se volivci jasno odločili, da si želijo živeti v normalni državi, kjer ne bodo vse čas v stiski in negotovosti, kaj prinaša naslednji dan," je Robert Golob dejal na današnji izredni seji DZ pred glasovanjem o njegovem mandatarstvu. Ljudje po njegovih besedah pričakujejo predvsem upanje na boljšo prihodnost, za kar si bo, kot je napovedal, tudi prizadeval.

Opozoril je na programske temelje, ki ponazarjajo program prihodnje vlade. Kot je dejal, želijo socialno pravično, solidarno državo, ki bo temeljila na znanju. Kot temelj socialne države je navedel dostopen javni zdravstveni sistem. Napovedal je "eksperiment", po katerem se reform ne bodo lotili le na papirju, ampak bodo pripravili načrt stresnega testa za sistem javnega zdravstva, v katerem bodo ugotovili, kje so skrajne meje zdravstvenega sistema. "Gre za zgodovinski eksperiment z jasnim namenom, kako zastaviti sistem, da ga bomo leta 2024 res reformirali, da bo zdržal naslednjih 20 let," je dejal.

Druga pomembna tema, ki jo bodo naslovili, pa je draginja, tako prehranska kot energetska. Napovedal je, da bodo do jeseni našli vzroke za draginjo in jo omejili. Če bo potrebno, tudi z regulacijo cen, a začeli bodo pri prostovoljnih dogovorih z dobavitelji in trgovci, da bo "vsak prevzel del bremena".

Energetska draginja

Glede energetske draginje je napovedal, da bodo dolgoročni ukrepi intenzivni in odločni, in sicer v smeri elektrifikacije in solarizacije Slovenije. Temu se bo moral prilagoditi ves javni sektor, je dejal. Po njegovih besedah je to edini način, da se hkrati izvijemo iz podnebne krize in iz draginje, ki izvira iz ukrajinske krize ter odvisnosti od fosilnih goriv. "Na svojo srečo lahko to storimo izjemno učinkovito," meni Golob.

Kot tretjo prednostno nalogo je navedel družbo znanja. Edini način, da pridemo do nove ustvarjene vrednosti, je vlaganje v znanje, meni. Napovedal je digitalizacijo; zajem podatkov in povezljivost vseh sistemov, kar bo omogočilo dostop do informacij in njihove vidljivosti. Vzporedno s tem namerava vlagati v ljudi, da razvijejo svoje talente in vrline, "da bo vsak lahko delal tisto, v čemer je najboljši".

"Vrednost se ne meri samo v denarju. Obstaja množica kriterijev, kako lahko vrednost in doprinos družbi merimo. In vse je mogoče meriti," je sklenil Golob.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate današnje dogajanje v državnem zboru pred glasovanjem o mandatarstvu Roberta Goloba.

Fotogalerija

1

 / 35

V SDS in NSi ob nasprotovanju Golobu puščajo odprta vrata za sodelovanje z njegovo vlado

Kandidat za mandatarja Robert Golob na podporo poslancev SDS in NSi, ki bodo v tem mandatu najverjetneje predstavljali opozicijo, ne more računati. Ti so nizali očitke tako na račun Goloba kot koalicijskih partnerjev, moti jih predvsem vloga Levice v prihodnji vladi. Kljub temu puščajo odprta vrata za konstruktivno sodelovanje z novo vlado.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je med drugim menila, da je podpisana koalicijska pogodba v marsikaterih točkah diametralno nasprotna stališčem koalicijskih strank, pa tudi ministrskih kandidatov. "Zato težko pričakujemo vsaj približno harmonijo znotraj vlade in koalicije," je dejala. Dodala je, da se bo to odražalo v stanju razvoja Slovenije, in sicer "v smislu stagnacije ali celo vračanja v preteklost, ko so podjetja selila sedeže v tujino".

Spomnila je na Golobove napovedi o eksperimentu v javnem zdravstvenem sistemu, s katerim naj bi ugotovili, kje so meje javnega zdravstva. "Bojazen je, da bomo na koncu eksperimenta doživeli to, da bosta umrla tako bolnik kot zdravstvo," je dejala Godčeva.

Pridni in tihi

Goloba ne nameravajo podpreti niti v NSi. Kot je pojasnil predsednik stranke in poslanec Matej Tonin, se ne strinjajo z določili koalicijske pogodbe. "Delimo številne pomisleke gospodarstva, zdravnikov, sindikatov in navadnih ljudi," je dejal. Po njegovem mnenju koalicijska pogodba v preveliki meri sledi idejam Levice, katere program je po mnenju NSi škodljiv.

Zato Golob ne more računati na njihovo podporo. "Nismo pa škodoželjni in nismo politikanti. Novi vladi želimo uspešno delo. Če bo vlada delala dobro, bo to dobro za vse nas," je poudaril Tonin.

Napovedal je, da bodo konstruktivna opozicija, kar pa ne pomeni, da bodo "pridni in tihi". "Daleč od tega, dobre rešitve bomo podprli. In če bomo povabljeni, bomo pri njihovem sooblikovanju tudi tvorno sodelovali," je dejal. Ob tem je napovedal, da pa bodo uporabili vse demokratične možnosti, "da preprečimo različne socialistične eksperimente, tihe nacionalizacije in dodatne obdavčitve tistih, ki danes delajo in ustvarjajo".

Koalicijske stranke v Golobu vidijo premierja, ki bo ponudil jasno in dolgoročno vizijo

Vodja poslancev SD Jani Prednik je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudaril, da so volivci s skoraj 71-odstotno volilno udeležbo povedali, da si želijo Slovenijo, ki bo država blaginje za vse, prostor enakosti, solidarnosti in medsebojnega spoštovanja. Volivci so po njegovih besedah jasno povedali, da si ne želijo več političnih preigravanj, neupoštevanja pravil, vmešavanja politike v neodvisne institucije ter kršenja človekovih pravic.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec se je strinjal, da so bile te volitve prelomne, saj so prekinile s propadlimi eksperimenti privatizacij in varčevanja, ki so obvladovali državo od leta 2008 pa do danes. Koalicijska pogodba v naslednjih mesecih predvideva konkretne ukrepe in jasno dolgoročno vizijo, ki sega onkraj enega mandata, meni Vatovec. Pri tem razume odzive "majhnih privilegiranih skupin posameznikov ali njihovih interesnih združenj", saj da je to prvi odziv na zelo jasno napoved reza nekega ustaljenega stanja.

Vodja poslancev Gibanje Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da je več kot tretjina vseh volivcev svoj glas namenila njihovi stranki, kar razume kot opredelitev ljudi proti demontaži demokracije in pravne države. Pri tem se v stranki zavedajo, da so jim ljudje državo zaupali samo v upravljanje. Da so v njih prepoznali nekoga, ki razume prihodnost in razvojne izzive ter pozna rešitve za energetsko, prehransko in morebiti tudi "covidno realnost". V Golobu vidi človeka, ki ima suveren, odločen, a prijazen in človeški nastop.