Sreda, 3. 2. 2021, 10.53
3 leta, 9 mesecev
V torek potrdili 1.560 novih okužb #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
23
V Sloveniji so v torek ob 5.709 opravljenih PCR-testih okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 1.217 ljudeh. To pomeni, da je bilo pozitivnih 21,3 odstotka testiranih. S hitrimi antigenskimi testi (HAT) je bilo testiranih 10.237 ljudi, pozitivnih je bilo 343 oziroma 3,4 odstotka ljudi, kažejo podatki Covid-19 Sledilnika. Skupaj so včeraj okužbo tako potrdili pri 1.560 ljudeh.
V bolnišnicah se zdravi 1.012 covidnih bolnikov (20 manj kot včeraj), od tega 165 na intenzivni negi (trije manj kot včeraj). Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 83 pacientov, 82 pa jih je bilo odpuščenih. Umrlo je še 23 ljudi, skupaj od začetka epidemije že 3.564.
Manj okužb kot pred tednom dni
Sedemdnevno povprečno število okužb znaša 1.181. Ko bo število okuženih in število hospitaliziranih padlo pod 1.000, bo vlada odločala o prehodu v naslednjo fazo in novem sproščanju ukrepov. V torek so okužbo potrdili pri 1.560 ljudeh, torej pri 313 manj kot v torek pred tednom dni (1.873).
Na Golniku se razmere umirjajo
Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je povedal, da se v bolnišnici na Golniku čuti rahel upad števila okuženih. Dodal je, da imajo na navadnem oddelku malo več prostora, bolnike pa lahko normalno oskrbujejo. Malo večja je zasedenosti na intenzivnem oddelku.
Rozmanu je žal, da je obolenj še vedno toliko, da oddelka za covid-19 ne morejo zapreti, zato zmanjkuje ljudi za preostale bolnike, ki mogoče niso tako nujni, ampak si zaslužijo zdravniško oskrbo. "Lani smo se zelo potrudili in je bila obravnava bolnikov s pljučnim karcinomom na približno enaki ravni kot pretekla leta, podobno tudi za nekatere druge težje bolnike. A le z zmanjšanjem števila covidnih bolnikov bomo oddelke lahko odprli za vse, ki potrebujejo oskrbo," je dodal.
Ob tem je pojasnil tudi svoj osebni pogled na epidemijo v Sloveniji. Kot je dejal, vse bolj kaže, da je tek s covidom tek na dolge proge. Breme bolezni je po njegovih besedah na svetovni ravni veliko, virus se je začel prilagajati. Dodal je, da ne zagovarja ideje, da se prepustimo virusu in razvijemo čredno imunost, saj bi se morali v tem primeru za nekaj mesecev popolnoma odreči zdravstvenemu sistemu, ne samo za covidne, ampak tudi za druge bolnike. Odstotek ljudi je namreč zelo dovzeten za težek potek bolezni covid-19, pa tudi za smrt.
Rozman še pravi, da je vedno več znakov, da čredna imunost ne prinaša tega, kar si predstavljamo. Pri tem je omenil mesto Manaus v Braziliji. Aprila so imeli tam zelo močan prvi val in poleti sta dve ekipi ocenjevalcev ugotovili, da je bilo v stiku z virusom od 60 do 70 odstotkov prebivalcev. Težava je nastopila pred dobrim mesecem zaradi brazilske mutacije virusa in mesto je spet na isti točki. Znova imajo močan izbruh in kolaps zdravstvenega sistema.
Virus lahko premagamo le s cepivom
Čredno imunost pa lahko dosežemo z uporabo cepiv, kar moramo narediti čim prej, da virus ne bo imel časa preskakovati in se prilagajati. Težava pa je, da cepiva prihajajo prepočasi, zato je nujno, da se še naprej držimo vsaj nujnih preventivnih ukrepov, s katerimi se bomo morali navaditi živeti, je še povedal. Če zmanjšamo pojavnost virusa, bomo s tem zmanjšali tudi število mutacij. Angleška različica virusa se vendarle širi hitreje in cepiva dobro delujejo. Za brazilsko in južnoafriško različico novega koronavirusa še ni gotovo, da cepiva delujejo enako dobro.
Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je na današnji novinarski konferenci povedal, da se v bolnišnici na Golniku čuti rahel upad števila okuženih.
Njegovo osebno mnenje glede strategije za naslednje kratkoročno obdobje je, da se vsaj pri nas količina virusa močno zmanjša, število potovanj se mora omejiti, tem virusom je treba slediti in tako ohranjati družbo funkcionalno. Rozman pravi, da ne smemo obupati, da potrebujemo strateško razmišljanje, dolgoročni načrt. "Naša družba bo v bodoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno zaprti in v maskah, otroci pa doma, najti pa moramo način, kako to vzpostaviti. In to je na nas, državljanih," je povedal.
V nedeljo prihaja cepivo AstraZenece
Novosti okoli cepljenja in razvoja cepiv je na novinarski konferenci predstavil Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Kot je povedal, lahko v Sloveniji prve odmerke cepiva AstraZenece pričakujemo v nedeljo. Gre sicer za vektorsko DNA-cepivo. Po njegovih besedah gre v osnovi za popolnoma neškodljiv, nekoliko spremenjen adenovirus, ki nosi zapis za površinski virusni protein.
"Ko tako cepivo pride v celico s pomočjo adenovirusa, se genetski material sprosti, preide v jedro celice, vendar se ne dotika genoma, skratka ni nobenega vpliva. Potem nastane informacijska RNA, ki sproži tvorjenje proteinov. Posnema delovanje prvih dveh cepiv, pri čemer gre tukaj za DNA-cepivo," je o delovanju cepiva povedal Štrukelj.
O učinkovitosti cepiva AstraZenece je profesor v nadaljevanju dejal, da so različne članice Evropske unije pri tem ubrale nekoliko različne poti. Kot je povedal, ima cepivo AstraZenece dobro, 70-odstotno učinkovitost, vendar moramo od danes pri učinkovitosti uporabljati nov termin, in sicer učinkovitost skozi klinične študije glede na države, kjer so se klinične študije izvajale.
"Vedno bolj namreč vidimo, da je učinkovitost različna glede na že prisotne mutacije osnovnega tipa. Torej 70 odstotkov pomeni v resnici od 60 do 90 odstotkov glede na starost, glede na to, kje je bila študija narejena, in količino prvega odmerka. Vsekakor je številka 70 odstotkov, če jo primerjamo z ostalimi cepivi, kot je recimo cepivo za sezonske gripe, zelo dobra," je pojasnil.
Cepivo AstraZenece podobna sputniku V
Kot je v nadaljevanju povedal Štrukelj, so nekatere članice EU izbrale strategijo, da bodo cepivo AstraZenece namenile skupinam populacije, mlajšim od 65 let. V Sloveniji bomo to cepivo uporabili tudi pri starejših, še posebej v primerih, ko bo potrebno cepljenje na domu, saj je to cepivo stabilno.
Cepivu AstraZenece je po besedah profesorja Štruklja podobno cepivo sputnik V, zato sta se družbi odločili za skupen razvoj in skupno klinično testiranje kombinacije obeh cepiv v Ukrajini. Študija se bo začela marca 2021. Na vprašanje, zakaj Slovenija ne uvozi cepiva sputnik V, če je po strukturi podobno cepivu AstraZenece, pa je Štrukelj odgovoril, da se moramo zavedati, da so vsa cepiva, ki so narejena po novi tehnologiji, podvržena centraliziranemu postopku registracije, kar pomeni, da jih lahko za območje EU registrira le Evropska agencija za zdravila (EMA).
Na današnji novinarski konferenci o izzivih bolezni covid-19 je profesor s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani Borut Štrukelj predstavljal novosti glede cepiv in cepljenja.
Družba, ki proizvaja cepivo sputnik V, je že zaprosila za registracijo in predala dosje agenciji za zdravila EMA. A ker so cepljenje s tem cepivom začeli že v drugi fazi kliničnega testiranja, je dvom o dokumentaciji, kot pravi Štrukelj, upravičen. Obstaja sicer možnost, da bi se posamezna država članica odločila za uvoz kateregakoli cepiva, ampak v tem primeru vso odgovornost prevzame ministrstvo za zdravje na podlagi odobritve državne agencije za zdravila.
Ob vprašanju, katera zdravila so še blizu možnosti registracije oziroma odobritve, je profesor Štrukelj izpostavil cepivi podjetja NovaVax, ki je klasično cepivo, in cepivo podjetja Johnson & Johnson, ki je vektorsko DNA-cepivo. Klinična testiranja obeh so pokazala različno učinkovitost pri testiranjih v ZDA, Veliki Britaniji, Južni Ameriki ali Afriki, kar je verjetno posledica prisotnosti mutiranih sevov na posameznih območjih.
Vsi enoverižni RNA-virusi so podvrženi mutacijam
"To pomeni, da je čimprejšnje cepljenje ali prebolenje bolezni nujno, da preprečimo hitre mutacije," je še opozoril Štrukelj, ki je obenem poudaril, da mutacije virusa neprestano spremljajo po vsej Evropi, te pa se lahko tudi vgradi v različice osnovnih cepiv. "Ko bo prišlo do tega, da bo treba uporabiti različico cepiva, bo, upam, to na voljo," je dejal Štrukelj.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi mutacij koronavirusa. Kot je dejal Štrukelj, so vsi enoverižni RNA-virusi iz skupine koronavirusov podvrženi mutacijam, vendar ne tako močno, kot vidimo pri virusu sezonske gripe ali virusu HIV. Trenutne mutacije koronavirusa so obvladljive s trenutnimi cepivi.
Ali lahko zbolimo po cepljenju?
Na pogosto zastavljeno vprašanje, ali lahko za boleznijo covid-19 zbolimo tudi po drugem cepljenju, je Štrukelj odgovoril, da se to lahko zgodi, vendar zelo redko. "Običajno se zgodi, če gre za bolnike s pomanjkljivim imunskim sistemom ali bolnike, ki jemljejo močna imunosupresivna zdravila oziroma zdravila, ki zmanjšujejo delovanje imunskega sistema. Kot rešitev se lahko taki bolniki testirajo v laboratorijih in vidijo, ali so bila razvita specifična nevtralizacijska protitelesa. Če so prisotna, je tak bolnik še zaščiten," je med drugim pojasnil.
Kot je še povedal, se lahko, če smo zboleli po prvem odmerku, še vedno cepimo z drugim odmerkom. Čeprav naj bi imeli preboleli svoja protitelesa, z vidika cepiva to ni nekompatibilno. Za zdaj kaže, da cepiva zagotavljajo daljšo imunost, kot se je predvidevalo na začetku, ko se je govorilo o enem letu, in daljšo imunost kot po preboleli bolezni. Seveda pod pogojem, da ne pride do bistvenih mutacij virusa.
Teoretično bi bilo mogoče kombinirati cepivi na RNA- ali DNA-osnovi, a to odsvetujejo.
O kombiniranju dveh različnih cepiv je Štukelj dejal, da bi bilo teoretično mogoče kombinirati cepivi na RNA- ali DNA-osnovi, a to odsvetujejo, predvsem zaradi sledljivosti. O zdravilu ivermectin, ki so ga testirali za zdravljenje, je povedal, da so dobili rezultate druge faze testiranja, ki je pokazala nekoliko lažji potek bolezni, a ne toliko, kot se je pričakovalo.
V klinični fazi preizkušanja dvajset različnih cepiv
Sicer pa je bilo do 2. februarja na svetovni ravni v tretji klinični fazi preizkušanja dvajset različnih cepiv. "Gre seveda za tista cepiva, ki so prijavljena na svetovno bazo samega testiranja, imenovano tudi Clinicaltrials.gov," je pojasnil Štrukelj. Od dvajsetih cepiv je osem takih, ki imajo izdano pogojno dovoljenje, dve cepivi pa sta odobreni za popolno uporabo. Gre za cepivi na Kitajskem in v Rusiji.
Štrukelj je med drugim pojasnil, da gre pri pogojnem dovoljenju zgolj za tehnični izraz evropske in ameriške agencije za zdravila, za nova zdravila, ki temeljijo na novih tehnologijah, zato je pri njih potrebna posebna pozornost, potem ko so sproščena na trg. Štiriindvajset mesecev se dodatno spremlja morebitne učinke - tako pozitivne kot tudi v zelo redkih primerih negativne.
"Šele po preteku tega obdobja dobijo zdravila oziroma cepiva popolno dovoljenje za uporabo. Štiri cepiva so bila zaradi različnih razlogov umaknjena iz nadaljnjega testiranja," je pojasnil. Štrukelj je še povedal, da so se za cepivo Moderne začela dodatna testiranja pri mladostnikih v starostni skupini od 12 do 18 let. Mladostniki v prve klinične študije namreč niso bili vključeni.
Na Koroškem največ okužb med aktivno populacijo
Na novinarski konferenci je epidemiološke razmere v koroški statistični regiji predstavila Neda Hudopisk, predstojnica območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem. Kot je dejala, so imeli na Koroškem v drugem valu več vrhov, največ okuženih je bilo sredi novembra, decembra in januarja, ko je sedemdnevna kumulativna incidenca presegla 850. Ta incidenca je trenutno 311 in je bistveno nižja od slovenskega povprečja, je poudarila.
Od oktobra so imeli na tem območju od dve do 163 potrjenih okužb dnevno, vse pa so epidemiološko obravnavali. "Če pogledamo 14-dnevno incidenco, pa vidimo, da je bil od prve do druge polovice januarja kar polovični upad," je dejala Hudopiskova in dodala, da sedemdnevno povprečno število zaradi majhnega števila prebivalstva že z rahlim povečanjem števila okuženih kaže veliko nihanje navzgor ali navzdol.
V zadnjih 14 dneh so sicer največ okužb potrdili v aktivni populaciji, več pri ženskah. "Obolevnost je praktično vsa pri splošni populaciji, medtem ko v domovih za starejše okužb ni. Najpogostejši izvor okužb je po podatkih naše epidemiološke službe v družinah, na delovnem mestu in tudi pri zasebnih druženjih, veliko je takih, ki ne vedo, kje so se okužili," je med drugim še povedala Hudopiskova.
Kot je dodala, trenutno v domovih za starejše okužb ni, se je pa pred tem obolevnost v teh ustanovah gibala od 0 do 90 odstotkov. Hudopiskova je še poudarila, da so cepljenje začeli 27. decembra, veliko stanovalcev in tudi zaposlenih v domovih je bilo cepljenih, večina jih je že prejela drugi odmerek cepiva. V koroški statistični regiji sta cepljena dva odstotka prebivalstva, skupno s prebolelimi to predstavlja približno 12 odstotkov prebivalcev. V tej regiji opažajo tudi upad umrljivosti. "Še posebej je to vidno pri oskrbovancih domov za starejše, ker tam okužb ni več," je dejala Hudopiskova.
Scenarij brez sprememb: epidemija bo trajala do junija
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je v ponedeljek predstavil simulacijo, s katero poskušajo ugotoviti, kako se bo epidemija razvijala. Če bi razmere ostale enake, bi se ob upoštevanju veljavnih ukrepov epidemija izpela maja ali junija.
Ob poslabšanju razmer, če bi število okužb z angleško različico novega koronavirusa skokovito naraščalo, pa bi se epidemija podaljšala, je povedal. "Če se bo angleški sev virusa močno širil, se lahko pojavi hud tretji val," je opozoril.
23