Britanska različica mutirala, rusko cepivo skoraj 92-odstotno učinkovito

Nizozemska bo najmanj do 2. marca podaljšala skoraj vse ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa zaradi hitrega naraščanja okužb z britansko različico virusa, je danes zvečer sporočil nizozemski premier Mark Rutte.

Dejal je, da so na vladi prišli do sklepa, da morajo sedanje zaprtje podaljšati skoraj v celoti do najmanj 2. marca, je dejal Rutte glede omejitev, ki naj bi veljale do 9. februarja.

Veljavne omejitve so najstrožje doslej. Zaprte so šole, nenujne trgovine, bari in restavracije. Ljudje lahko na domu sprejmejo enega gosta dnevno.

Potrdil pa je, da bodo osnovne šole znova odprli 8. februarja, pa tudi nekatere trgovine, da bi lahko sprejele naročila. Glede nočne policijske ure, ki naj bi veljala do 10. februarja, pa je dejal, da bodo o njeni odpravi znova razmislili na podlagi nasvetov strokovnjakov v okviru "celotnega paketa" ukrepov, ki jih načrtujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poudaril je, da ne morejo ignorirati hitrega naraščanja okužb z britansko različico novega koronavirusa.

Vlada je pod pritiskom po uvedbi nočne policijske ure 23. januarja, ki je sprožila najhujše nemire v državi v zadnjih 40 letih.

Oblasti pravijo, da število okužb upada, da pa gre dve tretjini novih okužb pripisati britanski inačici, piše STA.

V Romuniji bodo v ponedeljek znova odprli šole, ki so v pandemiji covida-19 med najdlje zaprtimi v Evropi, saj se je širjenje virusa v državi nekoliko umirilo. "Pripravite otroke na šolo," je danes v televizijskem nagovoru pozval predsednik države Klaus Iohannis.

Pouk za večino učencev v Romuniji v drugem valu pandemije covida-19 poteka na daljavo od 9. novembra, razen na območjih, kjer nimajo veliko okužb z novim koronavirusom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Romunija, ki ima 19 milijonov prebivalcev, je v zadnjih tednih v povprečju zabeležila 2.500 novih okužb dnevno. Vrhunec epidemije so v državi zabeležili sredi lanskega novembra, ko so dnevno potrdili okrog 10.000 primerov okužbe.

"Ozrli smo se naokrog in ugotovili, da je večina držav EU šole že odprla ali pa to načrtujejo v kratkem," je dejal Iohannis po srečanju z več člani vlade.

Številne nevladne organizacije so v zadnjih mesecih pozivale romunske oblasti, naj se učenci, dijaki in študentje vrnejo v razrede in predavalnice. Poudarjajo, da si to močno želi večina tako učencev kot tudi njihovih staršev.

V eni najrevnejših članic Evropske unije izobraževanje na daljavo za mnoge otroke predstavlja nepremostljiv izziv, zlasti na podeželju, poroča AFP. Približno četrtina od 2,8 milijona učencev na začetku pandemije ni imela ustrezne opreme za pouk prek spleta ali pa ni imela dostopa do interneta. Od takrat je vlada v šolah razdelila 250.000 tabličnih računalnikov, kar pa še vedno ni bilo dovolj za vse.

Vrtce, šole in univerze so v Romuniji v prvem valu pandemije zaprli 11. marca lani, ko so v državi potrdili le 17 primerov novega koronavirusa. Zaprti so bili dva meseca. Kljub postopnemu odpravljanju omejitev, ki so se začele sredi maja, so študentje do poletnih počitnic nadaljevali s predavanji na daljavo. V začetku novega šolskega leta so predavanja za kratek čas potekala v predavalnicah, piše STA.

Od začetka pandemije so v Romuniji potrdili 732.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 18.513 bolnikov s covidom. Doslej so cepili več kot 472.000 prebivalcev.

V Evropski uniji je dobrodošlo vsako cepivo, ki mu evropski regulator izda dovoljenje za uporabo, je danes dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Državljane je pozvala, naj vztrajajo kljub strogim ukrepom in zaprtju države ter težavam z dobavo cepiv. "Če bomo še nekaj časa vztrajali, bo bolje," je zagotovila.

Danes smo prebrali pozitivne znanstvene podatke tudi o ruskem cepivu, se je nemška kanclerka Angela Merkel v pogovoru za nemško javno televizijo ARD odzvala na informacije, da se je rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V v zadnji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito, piše STA.

Vsa cepiva, ki bodo pridobila dovoljenje Evropske agencije za zdravila (Ema), bodo dobrodošla, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Merklova in dodala, da je nedavno o ruskem cepivu govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

V Nemčiji so, kot je dejala, v zadnjem tednu zabeležili 100 novih okužb na 100.000 prebivalcev. To je dober dosežek, vendar pa "še vedno nimamo nadzora nad virusom", je opozorila.

Zagotovila je, da bo do konca poletja cepivo proti covidu-19 dosegljivo vsem državljanom. Branila je tudi nemško strategijo cepljenja, češ da mora biti dinamična in se prilagoditi možnostim proizvajalcev. "Ne moremo pripraviti togega načrta cepljenja," je dejala.

Merklova, ki naj bi se po septembrskih volitvah umaknila iz politike in upokojila, v javnomnenjskih anketah še naprej uživa visoko podporo, kljub temu da si je ves čas prizadevala za ostre ukrepe zapiranja javnega življenja, poroča nemška tiskovna agencija dpa, piše STA.

Švedske zdravstvene oblasti so danes priporočile, da bi s cepivom proti covidu-19 britansko-švedskega podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze najprej cepili mlajše od 65 let. Francija pa je danes sporočila, da cepivo AstraZenece ni priporočljivo za osebe, starejše od 65 let. Malta bo s cepivom medtem cepila le mlajše od 55 let.

Kot razlog za priporočilo so tako švedske kot francoske in malteške zdravstvene oblasti navedle pomanjkanje dokazov o učinkovitosti tega cepiva pri starejših.

Švedski Nacionalni urad za javno zdravje (FHM) je priporočil, da se cepivo AstraZenece, ki je dovoljenje za pogojno uporabo v EU dobilo v petek, "najprej" ponudi ljudem, starim od 18 do 65 let. Cepivi proti covidu-19 podjetij Pfizer/BioNTecha in Moderne pa bi morali ponuditi predvsem starejšim od 65 let.

"Primanjkuje podatkov o bolnikih, starejših od 65 let, ti podatki bodo prispeli v prihodnjih tednih, medtem pa priporočamo uporabo cepiva pri mlajših od 65 let," pa je izjavila predsednica francoskega urada za zdravje Dominique Le Guludec.

Podobno priporočilo kot danes v Franciji in na Švedskem so v zadnjih dneh izdali tudi v nekaterih drugih članicah EU, in sicer v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kjer so pristojne zdravstvene oblasti prav tako svetovale, naj pri cepljenju starejših dajo prednost drugim v EU že odobrenim cepivom.

Malta bo medtem s cepivom AstraZenece cepila celo le mlajše od 55 let. Starejše bodo cepili s cepivoma Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočil zdravstveni minister Chris Fearne.

Evropska agencija za zdravila (Ema) je sicer v petek uporabo tega cepiva, ki sta ga razvila AstraZeneca in oxfordska univarza, priporočila za osebe, starejše od 18 let. Kljub ugibanjem, da bi lahko Ema uporabo tega cepiva zaradi navedb o slabši učinkovitosti pri starejših odobrila za ožjo starostno skupino, ga je na koncu odobrila za starejše od 18 let, torej za podobno široko starostno skupino kot v primeru drugih dveh cepiv.

Švedski nacionalni urad za zdravje je sporočil, da je EU nakazala na pomanjkanje dokazov o učinkovitosti cepiva pri starejših, poroča AFP. "Vendar pa nič ne govori o tem, da ne ščiti ali da bi imelo negativne učinke v teh starostnih skupinah," je na novinarski konferenci dejal Soren Andersson, vodja enote za programe cepljenja pri FHM.

Švedska, ki ima 10,3 milijona prebivalcev, je začela s cepljenjem 27. decembra, doslej pa je prvi odmerek cepiva prejelo 256.978 ljudi. Oblasti so tudi sporočile, da so testiranja pokazala, da se je britanska različica novega koronavirusa v državi že zelo razširila. Od 2220 pregledanih pozitivnih testov na covid-19 so britansko različico odkrili v 250 vzorcih, piše STA.

Prihodki od prodaje cepiva proti covidu-19, ki sta ga razvili ameriška farmacevtska družba Pfizer in nemška družba BioNTech, bi lahko letos dosegli 15 milijard dolarjev (12,4 milijarde evrov), so danes sporočili iz Pfizerja. Če bodo sklenili dodatne dobavne pogodbe, bi bil lahko končni znesek še višji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prihodki od celotne prodaje naj bi pri Pfizerju medtem letos dosegli med 59,4 in 61,4 milijarde dolarjev. Kot so pojasnili, so napoved za del, ki se nanaša na prihodke iz naslova prodaje cepiva proti covidu-19, oblikovali na podlagi pričakovanega razvoja epidemioloških razmer po svetu.

Lani je Pfizer ustvaril 41,9 milijarde dolarjev prihodkov oz. dva odstotka več kot leto prej, dobiček pa se je skrčil za 41,4 odstotka na 9,6 milijarde dolarjev. V zadnjem lanskem četrtletju je bilo čistega dobička za 594 milijonov dolarjev, potem ko je družba v enakem obdobju leto prej ustvarila 337 milijonov dolarjev čiste izgube.

Evropska komisija je dovoljenje za uporabo cepiva, ki sta ga razvila Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech, izdala 21. decembra, Svetovna zdravstvena organizacija pa deset dni pozneje. Cepivo, ki temelji na inovativni informacijski mRNK, je 95 odstotno učinkovito, vendar pa ga je treba hraniti na minus 80 oziroma 70 stopinjah Celzija, kar otežuje skladiščenje in distribucijo.

V ponedeljek sta Pfizer in BioNTech sporočila, da bosta Evropski uniji povečala dobavo cepiva proti covidu-19. Obljubila sta do 75 milijonov dodatnih odmerkov cepiva v drugi četrtini leta, piše STA.

Na Madžarsko danes prihaja prva pošiljka ruskega cepiva Sputnik V proti covidu-19, ki bo zadostovala za cepljenje 20.000 ljudi, je danes sporočil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto.

V videoposnetku na družbenem omrežju Facebook je minister še pojasnil, da naj bi Madžarska v skladu z nedavno sklenjenim dogovorom z Rusijo prejela dva milijona odmerkov tega cepiva, kar naj bi zadostovalo za cepljenje milijona ljudi v prihodnjih treh mesecih, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Prvo pošiljko 40.000 odmerkov Sputnika V bodo dobavili na madžarski nacionalni center za javno zdravje, kjer bodo po besedah Szijjarta opravili potrebna testiranja. Cepivo bodo nato razdelili med prebivalce v skladu z vladnim načrtom cepljenja.

"Prej ko bomo cepili ranljive skupine ljudi, prej bomo lahko razrahljali omejitve," je poudaril minister.

Glede na anketo javnomnenjskega instituta Pulzus, ki jo povzema avstrijska tiskovna agencija APA, sta se sicer le dva odstotka Madžarov pripravljena cepiti z ruskim cepivom.

Szijjarto je bil danes tudi znova kritičen do centraliziranega nakupa cepiv proti covidu-19 v Evropski uniji, češ da je spodletel in tako ogrozil življenja Evropejcev in načrte za hitro oživitev evropskega gospodarstva. "Zato je madžarska vlada poiskala alternativne vire cepiva," je dodal.

Madžarska je januarja kot prva članica EU izdala začasno dovoljenje za uporabo ruskega cepiva Sputnik V. Malo kasneje je prav tako kot prva v uniji odobrila cepivo kitajskega podjetja Sinopharm in zatem z njim že sklenila pogodbo o dobavi petih milijonov odmerkov.

Rusko in kitajsko cepivo še nista dobila dovoljenja Evropske agencije za zdravila (Ema) za uporabo v EU. V Evropski komisiji so ob madžarskem dogovoru z Rusijo poudarili, da nacionalni regulatorji lahko izdajo začasna dovoljenja za uporabo cepiv, vendar v nujnih primerih oziroma pod določenimi strogimi pogoji. Pri tem članica tudi prevzame vso odgovornost za uporabo cepiva in je dolžna zagotoviti, da se cepivo uporablja samo na njenem ozemlju, piše STA.

Rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V je 91,6-odstotno učinkovito, so pokazali rezultati zadnje faze kliničnega testiranja cepiva, ki so jih danes objavili v znanstveni reviji Lancet. Cepivo se je izkazalo za varno in učinkovito pri vseh starostnih skupinah, vključno s starejšimi od 60 let, piše STA.

Ruske oblasti so cepivo Sputnik V, imenovano po sovjetskem satelitu, registrirale avgusta lani, in sicer več mesecev pred objavo rezultatov zadnje faze obsežnega kliničnega testiranja. To je v strokovni javnosti povzročilo dvome o njegovi učinkovitosti in varnosti.

Vendar pa je analiza podatkov več kot 20.000 udeležencev kliničnega testiranja, med katerimi sta dve tretjini prejeli cepivo, tretjina pa placebo, pokazala, da je cepivo po dveh odmerkih več kot 90-odstotno učinkovito.

"Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice, ubiranja bližnjic in pomanjkanja preglednosti," sta opozorila strokovnjaka Ian Jones z Univerze v Readingu in Polly Roy z Londonske šole za higieno in tropsko medicino.

Kot sta zapisala, je imunost, potrebna za preprečevanja bolezni, nastala v 18 dneh po prvem odmerku. Ta zaščita je veljala za vse starostne skupine, vključno s starejšimi od 60 let. Rezultati kažejo, da je učinkovitost cepiva Sputnik V primerljiva z učinkovitostjo cepiv Pfizer/BioNTecha in Moderne.

Ruske oblasti so 20. januarja pri Evropski agenciji za zdravila (Ema) vložile prošnjo za registracijo cepiva proti covidu-19 Sputnik V v Evropski uniji.

Pred končano zadnjo fazo testiranj je Rusija že začela množično kampanjo cepljenja za državljane, starejše od 18 let. Po podatkih ruskega sklada za neposredne naložbe, ki je pomagal razviti cepivo, je Sputnik V registriralo že več držav, vključno z Belorusijo, Venezuelo, Bolivijo in Alžirijo, začasno dovoljeno za njegovo uporabo je izdala tudi Madžarska, še piše STA.

Na Češkem se je lani, ko je svet zajela pandemija covida-19, močno povečalo število presežnih smrti. Leta 2020 je umrlo več kot 129.000 ljudi, skoraj 17.000 kot leto prej, je danes sporočil češki statistični urad Ob tem sicer niso objavili podatkov o vzrokih smrti. Vodja češkega statističnega urada Marek Rojiček je dejal, da je tako velika razlika v dveh zaporednih letih po letu 1950 nekaj izjemnega.

V Veliki Britaniji so danes v prizadevanjih za zajezitev širjenja bolj nalezljive južnoafriške različice novega koronavirusa začeli množično testiranje "od vrat do vrat". Na območjih, kjer so potrdili okužbe s to različico novega koronavirusa, bodo v prihodnjih dveh tednih testirali 80.000 ljudi, poročajo britanski mediji.

Število okužb z novim koronavirusom v Italiji še naprej uspešno pada. V ponedeljek so zabeležili 7925 novih okužb v enem dnevu, kar je najnižje število po 14. oktobru lani, ko so jih zabeležili 7332. Poleg tega so v Italiji že cepili več kot dva milijona ljudi, kar jo postavlja v vrh evropskih držav po številu cepljenj.

V večini italijanskih dežel so sicer v ponedeljek zaradi izboljšanja epidemioloških razmer sprostili večino ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. V šole se je vrnila večina šolarjev, odprle so se trgovine, ponekod tudi gostinski lokali, muzeji in zgodovinski spomeniki.