Torek, 8. 7. 2025, 8.20
4 ure, 30 minut
Letni dopust je pravica, ne privilegij
Pravica do poletnega oddiha: kaj lahko zahtevate od delodajalca?
Poletni meseci so običajno čas oddiha, a žal številni zaposleni še vedno naletijo na težave pri uveljavljanju svoje pravice do letnega dopusta. Čeprav zakonodaja na tem področju ne pušča veliko prostora za dvoumnosti, nekateri delodajalci kljub temu dopust odobravajo samovoljno, ga nepravilno odmerjajo ali celo onemogočajo njegovo uveljavljanje. Zakon o delovnih razmerjih (členi od 159 do 164) natančno določa, kako se letni dopust odmeri in izkoristi. Delodajalec nima pravice samovoljno določiti, kdaj boste dopust izrabili, niti vam ne sme brez utemeljenega razloga preprečiti njegove uporabe. Definicije glede izrabe letnega dopusta so jasne. Kljub temu pa se v praksi še vedno dogajajo številne kršitve.
Ne dovolite, da vam pravice, ki vam pripadajo, ostanejo nedosegljive. Če se tudi vam dogaja krivica, preverite, kakšne možnosti imate.
Kršitve pravic zaposlenih v zvezi z letnim dopustom se največkrat nanašajo na (pravočasnost) odmere letnega dopusta in na to, ali je bil odmerjen ustrezno, dogaja pa se tudi, da delodajalci oz. nadrejeni in vodje kršijo enostransko odrejanje izrabe letnega dopusta, kar je zakonsko prepovedano.
Če se znajdete v položaju, v katerem vaša pravica do dopusta ni spoštovana, je pomembno, da veste, kakšne možnosti imate in kako se lahko zaščitite.
Pravočasno ukrepanje in zanesljive pravne informacije so ključni. Ne dovolite, da vam pravice, ki vam pripadajo, ostanejo nedosegljive. Če se tudi vam dogaja krivica, preverite, kakšne možnosti imate.
Opredelitev pravice do letnega dopusta in način njene uveljavitve
Letni dopust je temeljna pravica vsakega zaposlenega, ki pomembno prispeva k dobremu počutju, počitku, osebni rasti in kakovostnemu preživljanju časa z bližnjimi. Pri načrtovanju in izrabi dopusta je treba uskladiti interese zaposlenega in delodajalca, pri čemer je treba upoštevati potrebe posameznika in zahteve delovnega procesa.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 159 do 164 ureja pravico do letnega dopusta. Zaposleni pridobi to pravico z vzpostavitvijo delovnega razmerja, pri čemer dolžino dopusta določajo delodajalčevi interni akti in morebitne kolektivne pogodbe.
V skladu s 160. členom ZDR-1 mora delodajalec najpozneje do 31. marca zaposlenega pisno obvestiti o višini dopusta za tekoče leto. Dopust se lahko izrabi v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Pri določanju terminov dopusta se morajo upoštevati tako potrebe delovnega okolja kot tudi pravica zaposlenega do počitka, regeneracije in izpolnjevanja družinskih obveznosti. Staršem otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, zakon zagotavlja pravico, da vsaj en teden dopusta izkoristijo v času šolskih počitnic.
Zaposleni ima pravico tudi do enodnevnega dopusta na dan po lastni izbiri, pri čemer mora o tem obvestiti delodajalca najmanj tri dni vnaprej. Vendar pa lahko delodajalec izjemoma odkloni dopust, če bi odsotnost resno ogrozila nemoteno delovanje delovnega procesa.
Letni dopust je temeljna pravica vsakega zaposlenega, ki pomembno prispeva k dobremu počutju, počitku, osebni rasti in kakovostnemu preživljanju časa z bližnjimi.
Omejitve delodajalčeve pristojnosti pri določanju letnega dopusta
Zakon ne daje delodajalcu pravice, da bi enostransko določal, kdaj bo delavec izkoristil letni dopust. Čeprav je organizacija dela njegova odgovornost, mora delodajalec pri načrtovanju in odobravanju dopusta upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot tudi namen dopusta – to je čas za počitek, rekreacijo in izpolnjevanje družinskih obveznosti delavca.
Učinkovito in pravočasno načrtovanje dopustov omogoča boljšo organizacijo dela, a delodajalčeva pristojnost pri tem ni neomejena. Njegove odločitve morajo biti v skladu z zakonskim ciljem dopusta. Zavrnitev izrabe dopusta je dovoljena le iz upravičenih razlogov – predvsem kadar bi odsotnost zaposlenega resno ogrozila delovni proces.
Če delodajalec zavrne dopust, lahko delavec zahteva, da mu delodajalec da pisno pojasnilo o razlogih za tako odločitev. Če tega delodajalec ne stori oziroma razlogi niso utemeljeni, ima delavec pravico, da delodajalca pisno pozove k odpravi kršitve in uresničitvi svoje pravice do dopusta.
Sicer delavec nima popolne svobode pri izbiri časa dopusta, razen v izjemah, določenih v 2. in 3. odstavku 163. člena ZDR-1, torej pravica do enega dneva dopusta po lastni izbiri (s predhodnim obvestilom vsaj tri dni prej) in pravica staršev šoloobveznih otrok do najmanj tedna dopusta med šolskimi počitnicami. Tudi v teh primerih pa lahko delodajalec izrabo zavrne, če bi bila zaradi tega resno ogrožena organizacija dela.
Postopek in stroški ob delodajalčevi neutemeljeni zavrnitvi letnega dopusta
V primeru, ko delodajalec brez utemeljenih razlogov zavrne delavčevo izrabo letnega dopusta, ima delavec pravico, da delodajalca pozove k pojasnilu. Konkretno lahko zahteva obrazložitev, zakaj naj bi njegova odsotnost resno ogrozila delovni proces, hkrati pa tudi pozove delodajalca, naj odpravi kršitev in omogoči izrabo dopusta.
Sestava takšne zahteve oziroma poziva je po odvetniški tarifi ovrednotena z 250 točkami, kar skupaj z DDV in dvoodstotnimi materialnimi stroški znaša približno 186 evrov.
Če se delodajalec na poziv ne odzove ali še naprej neutemeljeno vztraja pri zavrnitvi dopusta, lahko delavec vloži tožbo in v sodnem postopku izpodbija zakonitost oziroma upravičenost delodajalčeve odločitve. V primeru tožbe bi se stroški za delavca lahko povzpeli na približno 1.400 evrov, saj je treba upoštevati stroške priprave tožbe (300 točk), dve pripravljalni vlogi (po 300 točk), dve obravnavi (po 300 točk) ter morebitne stroške izvedenca, ki lahko znašajo okoli 800 evrov.
Visoki stroški pravnega varstva kot ovira pri uveljavljanju pravic
Ko se posameznik odloči za sodni postopek v iskanju pravice, hitro ugotovi, da so stroški pravne pomoči lahko zelo visoki. Cene odvetniških storitev in dodatni sodni stroški pogosto delujejo odvračilno, zaradi česar se mnogi odpovejo reševanju sporov po pravni poti – naj gre za zlorabe delodajalca, uveljavljanje odškodnin ali druge življenjske situacije.
Odvetniki lahko zaračunajo že uvodni posvet, nato pa dodatno za sestavo dopisov, pravno svetovanje, vlaganje tožb, udeležbo na sestankih in sodnih obravnavah. V vsakem primeru velja, da so skupni stroški sodnega postopka in zastopanja pogosto bistveno višji od stroškov zavarovanja pravne zaščite.
Ker si številni takšnega finančnega bremena ne morejo privoščiti, se pogosto odpovedo uveljavljanju svojih zakonskih pravic. Obstaja alternativa? Vsekakor – in ta lahko pomeni lažjo pot do dostopnega pravnega varstva.
Kako naj zaposleni ravna, če delodajalec ne upošteva njegovih pravic glede izrabe dopusta?
Kako naj torej zaposleni ravna, če delodajalec ne upošteva njegovih pravic glede izrabe dopusta? Za vsa vprašanja glede pravic in dolžnosti glede letnega dopusta ter potencialnih kršitev, vezanih na izrabo letnega dopusta, so vam na voljo v Zavarovalnici ARAG, kjer vam po ugodni ceni ponujajo zavarovanje pravne zaščite.
Kaj vam prinaša zavarovanje pravne zaščite?
Zavarovalnica ARAG, ki v Sloveniji deluje že od leta 2004, z zanesljivo mrežo izkušenih odvetnikov zagotavlja visoko raven pravne varnosti za svoje zavarovance.
Z zavarovanjem pravne zaščite si zagotovite strokovni pravni nasvet enkrat na mesec, brez dodatnih stroškov. Za nizko mesečno premijo, ki pokriva vse člane gospodinjstva, se izognete visokim stroškom sodnih postopkov in odvetniških storitev. Kriti so tudi stroški nasprotne strani, če je izid postopka neugoden za vas.
Zavarovanje velja tako na ozemlju Slovenije kot tudi po Evropi. Poleg tega vam je na voljo dostop do obsežnega spletnega nabora pravnih dokumentov. V primeru spora vam ARAG priporoči ustreznega odvetnika, po dogovoru pa se lahko odločite tudi za svojega izbranega pravnega zastopnika.
Zavarovanje pravne zaščite krije stroške, ki nastanejo v primeru sodnih in zunajsodnih postopkov oziroma, povedano drugače, zavarovalnica ARAG bo krila:
- odvetniške stroške,
- stroške od sodišča imenovanih izvedencev,
- stroške prič in tolmačev,
- dodatne materialne stroške (fotokopiranje ...),
- sodne stroške, sodne takse, sodno povprečnino,
- polog varščine do sto tisoč evrov,
- potne stroške za sojenje v tujini,
- stroške zunajsodnih poravnav, mediacij,
- s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani.
CENA: 12,59 evra/posameznika za paketa Varnost in Služba
Zavarovanje pravne zaščite je za zavarovalnico ARAG osebno, kot je osebno vaše življenje, zato si lahko izberete tako zavarovanje, kot vam ustreza.
Osebno, kot je osebno vaše življenje
Zavarovanje pravne zaščite je za zavarovalnico ARAG osebno, kot je osebno vaše življenje, zato si lahko izberete tako zavarovanje, kot vam ustreza.
Paket Varnost je osnovni del zavarovanja pravne zaščite in je vedno vključen. Pokriva osnovne potrebe vašega zasebnega življenja. K paketu Varnost lahko poleg že omenjenega paketa Služba dodate naslednja področja:
Spori glede skrbništva, stikov in preživnine so lahko izjemno stresni. Zagotovite si, da bodo vsaj odvetniški in sodni stroški za vas skrb manj.
Lahko se zgodi, da boste imeli spor s sosedi (glede služnosti, hrupa itd.), da vam bo najemodajalec neupravičeno zvišal najemnino ali odpovedal najemno pogodbo. Ne dopustite, da bi takrat morali plačati visoke odvetniške in sodne stroške.
Pomislite na situacije, ko bi potrebovali pravno zaščito v prometu. Zelo verjetno je, da boste po prometni nesreči zahtevali odškodnino, imeli spor z zavarovalnico, dobili kazen za prehitro vožnjo ali pa boste zaradi povzročitve hujše prometne nesreče kazensko ovadeni.
ARAG SE – podružnica Slovenija
Dunajska 63
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 236 41 81
Elektronski naslov: info@arag.si
