Sreda, 26. 2. 2020, 10.44
4 leta, 1 mesec
Gripa proti covid-19: zaradi gripe vsako leto umre do 650 tisoč ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,44
25
Zaradi gripe vsako sezono umre od 290 tisoč do kar 650 tisoč ljudi, od tri do pet milijonov ljudi pa ima hudo obliko bolezni.
Do zdaj je zaradi novega koronavirusa umrlo več kot 2.760 ljudi, zaradi gripe pa vsako sezono umre celo do 650 tisoč ljudi. Samo v Sloveniji je lani zaradi gripe ali v povezavi z njo umrlo 160 ljudi, a podatkov o novi bolezni je še premalo, da bi lahko odgovorili na vprašanje, katera bolezen je hujša.
Gripa in bolezen covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2, sta si v marsičem precej podobni.
Simptomi pri obeh boleznih so lahko vročina, kašelj, bolečine, utrujenost, včasih tudi bruhanje in driska. Obe bolezni se lahko pojavita v blagi ali hujši obliki, v skrajnih primerih vodita tudi v smrt. Obe bolezni sta najbolj nevarni predvsem za starejše od 65 let, za kronične bolnike in za osebe s prirojenimi imunskimi pomanjkljivostmi.
Obe bolezni se prenašata kapljično. Gripa - in verjetno tudi novi koronavirus - se prenaša tudi kontaktno.
Prenos kapljičen, pri covid-19 morda tudi drugačen
Obe bolezni se prenašata kapljično, kar pomeni, da se kužne kapljice prenašajo s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem. Gripa - in verjetno tudi novi koronavirus - se prenaša tudi kontaktno, torej z dotikanjem onesnaženih površin.
Strokovnjaki sicer ne izključujejo možnosti, da se novi koronavirus prenaša še drugače, na primer tudi z vdihavanjem okuženega zraka, potem ko je okuženi že zapustil prostor.
Tako kot gripo lahko okuženi tudi covid-19, kot zdaj kaže, širi več dni, preden se sploh pojavijo simptomi.
Za nobeno od bolezni ni zdravila, ampak se pri obeh le blažijo simptomi. Pri preprečevanju širjenja pri obeh pride v poštev pogosto in temeljito umivanje rok, kašljanje v komolec in samoizolacija, če pride do okužbe.
Cepiva še ni, inkubacijska doba je daljša
Pomembna razlika med obema boleznima je, da za zaščito pred gripo obstajajo cepiva, za novi koronavirus pa še ne.
Razlika je tudi v tem, da novo bolezen covid-19 povzroča le en virus, ki so mu nadeli ime SARS-CoV-2, gripo pa povzroča več različnih tipov virusa influence.
Inkubacijska doba pri gripi znaša od enega do štiri dni, medtem ko pri covid-19 od dva do 14 dni, čeprav nekateri opozarjajo, da bi lahko bila ta doba veliko daljša, in sicer do 27 dni, saj je znan primer 70-letnika iz Kitajske, ki je simptome razvil šele po toliko dneh.
Vsako leto več sto tisoč mrtvih, v Sloveniji lani več kot 160
Do zdaj naj bi zaradi novega koronavirusa zbolelo več kot 81 tisoč ljudi, umrlo pa več kot 2.760 ljudi. Zaradi gripe vsako sezono po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) umre od 290 tisoč do kar 650 tisoč ljudi, od tri do pet milijonov ljudi pa ima hudo obliko bolezni.
V Sloveniji na leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev, lansko sezono je zaradi gripe ali v povezavi z njo v Sloveniji umrlo več kot 160 ljudi.
Premalo je še podatkov, da bi lahko določili stopnjo umrljivosti zaradi novega koronavirusa.
Smrtnost pri gripi je 0,1-odstotna, medtem ko se za covid-19 trenutno zdi, da je precej višja. Nekateri navajajo celo triodstotno smrtnost.
A kot opozarja WHO, ki ocenjuje, da bi smrtnost po zdaj zbranih podatkih lahko bila okoli dvoodstotna, je podatkov še premalo, da bi novi bolezni lahko določili stopnjo smrtnosti. Nihče namreč ne ve točno, koliko ljudi je bilo res okuženih, nekateri so bolezen kot pri navadni gripi namreč preboleli brez večjih težav in sploh niso obiskali zdravnika. Smrtnost bi bila lahko torej tudi precej nižja.
Medtem je pri navadni gripi smrtnost lahko višja, kot kažejo uradni podatki, je za Siol.net v ponedeljek dejala Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
"Če na primer neki srčni bolnik preboli gripo, pa se potem čez dva tedna znajde v bolnišnici in umre, bo za njegovo smrt krivo, na primer, popuščanje srca, ki je verjetno posledica gripe, in ne bo kot vzrok smrti navedena gripa," pojasnjuje Grilčeva.
Neznana bolezen povzroča paniko
Zakaj torej takšna panika glede novega koronavirusa, ne pa tudi panika glede gripe, čeprav zaradi gripe na leto umre več sto tisoč ljudi?
V Italiji, kje je okuženih več kot 320 ljudi, so kupci izpraznili trgovine.
Odgovor na to vprašanje lahko iščemo predvsem v dejstvu, da je covid-19 nova bolezen. Podatkov in raziskav je še premalo, da bi natančno vedeli, kako se širi, kakšna je umrljivost in podobno. Prav tako ne vemo, kako se bo novi koronavirus obnašal v prihodnje. Mogoče je, da bo z nami le sezono ali dve, lahko pa tudi, da bo postal vsakoletna stalnica.
Hkrati posamezne države upravičeno sprejemajo ukrepe, kot je zaprtje mest, kar med ljudmi vzbuja strah. Nekateri si delajo zaloge živil, zaščitne maske so v Sloveniji praktično pošle, o čemer smo pisali v članku Slovenci množično po zaščitne maske, zmanjkalo jih je skoraj povsod.
Zaradi vsega tega se v medijih o novi bolezni poroča neprimerno več, kar povzroča dodatno paniko in občutek, da gre za vseobsegajočo težavo.
Na drugi strani so virusi, ki povzročajo gripo, z nami praktično že vse človeštvo. Bolezen je znana in pride vsako leto v večjih ali manjših epidemijah, ljudje gripo pričakujejo in jo poznajo. Čeprav zaradi gripe po vsem svetu umre več sto tisoč ljudi, pa je v Sloveniji precepljenost proti gripi zelo nizka in med najnižjimi v EU.
Ker je o novi bolezni še premalo podatkov, odgovora na vprašanje, ali je hujša gripa ali covid-19, še ni. Vsekakor trenutno v Sloveniji ni razlogov za preplah, je pa kljub temu treba biti previden in spremljati najnovejši razvoj dogodkov, opozarjajo strokovnjaki.
Najbolj ogrožena skupina so starejši od 80 let
STA je medtem povzela študijo, ki je bila objavljena 11. februarja v kitajski strokovni epidemiološki reviji in je analizirala 72.314 primerov novega koronavirusa (upoštevali so potrjene primere, sume in okužene brez simptomov na Kitajskem). Ta ugotavlja, da se tveganje za smrt zaradi okužbe močno povečuje s starostjo. Več v preglednici spodaj.
|
Starostna skupina |
Verjetnost za smrt v odstotkih |
|---|---|
|
80+ |
14,8 % |
|
70-79 |
8,0 % |
|
60-69 |
3,6 % |
|
50-59 |
1,3 % |
|
40-49 |
0,4 % |
|
30-39 |
0,2 % |
|
20-29 |
0,2 % |
|
10-19 |
0,2 % |
|
0-9 |
0,0 % |
Verjetnost smrti v primeru okužbe z novim koronavirusom je večja za osebe, ki že imajo druge bolezni, piše STA. Več v preglednici spodaj.
|
Že prisotne bolezni |
Verjetnost za smrt v odstotkih |
|---|---|
|
Srčno-žilne bolezni |
10,5 % |
|
Sladkorna bolezen |
7,3 % |
|
Kronične bolezni dihal |
6,3 % |
|
Povišan krvni tlak |
6,0 % |
|
Rak |
5,6 % |
|
Brez predhodnih bolezenskih stanj |
0,9 % |
Preberite še:
25