Torek, 25. 2. 2020, 17.03
4 leta, 1 mesec
Virologinja: Novi koronavirus je genetsko podoben sarsu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,24
7
Novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, je po besedah virologinje Tatjane Avšič Zupanc genetsko zelo podoben virusu sars. Če je smrtnost za zdaj nižja, kot je bila pred leti ob izbruhu sarsa, pa je desetkrat več obolelih kot takrat. Ker gre za nov virus, odgovorov na vsa vprašanja še ni.
Kot je za STA pojasnila Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, poznamo sedem koronavirusov. Štirje so čisto človeški koronavirusi, ki povzročajo običajne prehlade. Sars, mers in novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, pa so tako imenovane zoonoze.
Novi virus povzroča okužbo zgornjih dihal
Novi koronavirus po vsej verjetnosti izhaja iz naravnih gostiteljev koronavirusa netopirjev in je prek neke vmesne živali prešel na človeka. Genetsko je zelo podoben koronavirusu sars in spada v isto skupino beta koronavirusov. Kot so znanstveniki že ugotovili, ima v svojem genomu enak del, kot ga ima virus sars, ki je odgovoren za to, da se pripne na receptorsko mesto v gostiteljski celici, se pravi na celice epitelija dihal, je pojasnila.
Po njenih besedah lahko tudi okužba s sars-cov-2 kot vse virusne okužbe mine brez kliničnih znakov ali so ti blagi, pojavi se lahko kratkotrajna bolezen, lahko pa je njen potek težji in smrtno nevaren. Novi virus povzroča okužbo zgornjih dihal, lahko tudi spodnjih dihal in pljučnico z oteženim dihanjem, ki pri približno 20 odstotkih obolelih poteka precej težko. Običajno gre za starostnike, ki imajo že pridružene osnovne bolezni, bolj ogroženi so tudi vsi drugi imunsko oslabljeni bolniki, na primer bolniki z rakom ali po transplantaciji, piše STA.
Obstaja več vrst zaščitnih mask
Znano je, da se kot drugi koronavirusi prenaša kapljično, s tesnim stikom, zato toliko opozoril o preventivnih ukrepih ob kašljanju in kihanju ter pomenu dosledne higiene rok. Virus namreč lahko, če ga primerjamo z drugimi koronavirusi, verjetno kar nekaj časa ostane na površinah, na primer kljukah, mizah ali naših rokah, in ga lahko, če si na primer pomanemo oči, se dotaknemo ust ali nosu, vnesemo v sluznice. Tako se sicer večinoma prenašajo tudi koronavirusi, ki povzročajo običajen zimski prehlad, je dodala virologinja.
Zaščitnih mask je po njenih besedah več vrst, od običajnih do kirurških in tistih, ki imajo respiratorje. Tudi sami jih uporabljajo, da se ne okužijo, ko delajo z nevarnimi mikroorganizmi. Z drugimi maskami pa ščitimo okolico, če smo na primer kužni. Je pa treba vedeti, da lahko takšno masko nosimo od dve do tri ure, nato pa jo moramo zavreči.
Podatki o tem, koliko časa se novi virus ohrani na površinah, so po njenih navedbah še zelo skopi in bo treba narediti še kar nekaj poskusov, da bodo zares verodostojni. Prav tako še ni jasno dokazano, ali se virus prenaša fekalno. Se je pa na tak način, kot je bilo dokazano, prenašal virus sars pred 17 leti, ki je povzročil veliko pandemijo, čeprav je bilo takrat desetkrat manj obolelih, kot jih beležimo danes.
Smrtnost nižja kot pri sarsu
Je pa smrtnost za zdaj nižja, kot je bila pri sarsu, ko je bila ocenjena na približno deset odstotkov. Pri sars-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, se bliža trem odstotkom, a v tem trenutku po njenih besedah še težko govorimo o realnem odstotku. Za primerjavo: pri gripi je smrtnost med enim in dvema odstotkoma, virus mers pa ima 30-odstotno smrtnost.
Število okuženih z novim virusom je mogoče po mnenju Avšič Zupančeve na eni strani pripisati njegovi kužnosti, se pravi načinu prenosa, da se je tako hitro razširil, pa morda tudi temu, da se je vse začelo v zimskem času, ko se na severni polobli že tako bojujemo z gripo in gripi podobnimi respiratornimi okužbami in morda v nekaterih predelih bolnikov niso pravočasno prepoznali.
Ali bi lahko tudi novi virus postal del rednih vsakoletnih obolenj kot prehladna obolenja in gripa, število bolnikov pa bi se zmanjšalo s pojavom pomladi oziroma poletja, pa je po njenih besedah preuranjeno napovedovati.
Več vprašanj kot odgovorov
Sicer pa je o novem virusu morda za zdaj več vprašanj kot odgovorov, tudi o inkubacijski dobi in poteku bolezni. Imamo na primer ljudi, ki ne zbolijo, pa so pozitivni na testiranju, posameznike, za katere ne vemo, kdaj so se okužili. Kot pravi Avšič Zupančeva, bodo lahko natančne ugotovitve dali šele biološki poskusi na primernih živalih, ko bodo ugotavljali čas inkubacije, kdaj se virus kje pojavi, v katerem delu telesa, v kakšni koncentraciji, koliko časa ostaja, kaj vse povzroča, kako se nanj odzove imunski sistem in podobno.
S koronavirusi se po njenih besedah po svetu ukvarja veliko raziskovalcev, nekaj kandidatnih cepiv je bilo narejenih za sars in morda katero pride v poštev tudi za zaščito proti novemu koronavirusu. So pa postopki za razvoj novih cepiv zelo dolgi, od molekularno-genetskih raziskav, poskusov na celičnih kulturah do poskusov na primernih živalskih modelih. Na koncu sledi še klinična faza preizkusa cepiva. Vse skupaj pa lahko traja kar nekaj let, pojasnjuje Avšič Zupančeva in dodaja, da je podoben postopek tudi za iskanje protivirusnih zdravil, še navaja STA.
Ameriško podjetje Moderna iz Massachusettsa je Nacionalnemu inštitutu za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) v Bethesdi v Marylandu poslalo prvo pošiljko poskusnega cepiva proti koronavirusu, prve poskuse na prostovoljcih pa bodo začeli izvajati aprila. Tudi če bo šlo vse po pričakovanjih, pa cepiva ne bo v uporabi do prihodnjega leta, poroča STA.
7