Ponedeljek, 24. 2. 2020, 15.53
4 leta, 7 mesecev
Prepoznajte simptome novega koronavirusa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
25
Okužba s koronavirusom na prvi pogled spominja na povsem običajno virozo. Ali gre res za okužbo s koronavirusom ali ne, lahko strokovnjaki potrdijo z mikrobiološkimi preiskavami.
Število okuženih iz dneva v dan narašča. Ne le v azijskih državah, temveč tudi v sosednji Italiji, kjer so v želji zajeziti virus v nekaterih pokrajinah razglasili izredne razmere. Tudi v Slovenijo bo skoraj brez dvoma virus prej ali slej prišel, je povedala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Kakšni pa so sploh simptomi in kako natanko se lahko z virusom okužimo?
Koronavirus se prenaša kapljično
Ker je koronavirus nov tudi za strokovnjake, veliko novega o njem odkrivajo sproti. Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2. COVID-19 pa je novo poimenovanje za bolezen, ki jo virus SARS-CoV-2 povzroča.
Po do zdaj znanih podatkih se nov koronavirus ne prenaša po zraku, temveč kapljično, na svoji spletni strani piše Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (s kratico NIJZ). Kar pomeni, da se lahko z njim okužite, če ste v tesnejšem stiku z nekom, ki je že bolan.
Kaj konkretno to pomeni? Če bolnik kihne ali zakašlja, pa si ne pokrije ust in nosa, vi pa stojite manj kot meter in pol stran, se lahko okužite. Če ima bolnik izločke iz nosu ali ust na prstih, vi se z njim rokujete in si nato svoje prste zanesete v svoje sluznice (očesne, nosne, ustne), se prav tako lahko okužite.
Pri obolelih je zato nujna uporaba zaščitnih mask, da se možnost prenosa okužbe na okolico zmanjša, pri čemer je treba zaščitne maske redno menjati in jih tudi ustrezno namestiti na obraz, če želimo, da nudijo ustrezno zaščito.
Med simptome okužbe s koronavirusom spadajo tudi utrujenost, slabo počutje in povišana telesna temperatura.
Simptomi so podobni preostalim okužbam dihal
Okužbo s koronavirusom bi lahko hitro zamenjali za katero drugo okužbo dihal, kajti simptomi so podobni:
- povišana telesna temperatura,
- nahod in izcedek iz nosu,
- kašelj,
- pri težjih oblikah občutek pomanjkanja zraka,
- slabo počutje in utrujenost.
Ali gre pri omenjenih simptomih dejansko za koronavirus in ne za kaj drugega, je torej mogoče ugotoviti le s podrobnejšimi mikrobiološkimi preiskavami, ne zgolj s potrditvijo simptomov. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah, pišejo na NIJZ, kjer javnost redno obveščajo o vsem v zvezi z novim koronavirusom.
Inkubacijska doba načeloma do 14 dni
Za zdaj načeloma še vedno velja, da je inkubacijska doba – torej čas od okužbe do izbruha bolezni – nekje med dvema in 14 dnevi. Sicer se je zaradi obolelega moškega iz Kitajske, kjer se je bolezen pojavila kasneje, namreč šele 27. dan po stiku z virusom, pojavilo ugibanje, ali ni morda inkubacijska doba celo daljša od 14 dni.
A za zdaj kaže, da je bil primer Kitajca osamljen primer in se pristojne institucije še vedno držijo tega, da je inkubacijska doba in posledično karantena za morebitno okužene 14 dni.
"Vedeti moramo, da je okužba s koronavirusom povsem novo obolenje in da bomo verjetno še več o njem vedeli šele po koncu epidemije. A po do zdaj znanih podatkih je res tako, da se znaki bolezni pokažejo najkasneje v 14 dneh," pojasni mag. Eva Grilc z NIJZ.
Na vprašanje, zakaj se trenutno pri nas pri ljudeh, ki se vračajo iz sosednje Italije, svetuje zgolj samoopazovanje in ne preventivna 14-dnevna samoizolacija, pa odgovori, da preprosto zato, ker bi bilo to v trenutni epidemiološki situaciji prekomeren ukrep.
Glede navodil o ukrepih sicer sledijo navodilom Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za nalezljive bolezni.
Koronavirus se prenaša kapljično, zato lahko oboleli z nošenjem zaščitne maske zmanjšajo tveganje širjenja okužbe.
Zdravila in cepiva ni, lajšajo se le simptomi
V preizkušanju so protivirusna zdravila, vendar nobeno ni registrirano za zdravljenje koronavirusa. Zdravila, ki učinkujejo na primer na virus gripe ali virus herpesa, so se za zdaj pri zdravljenju novega koronavirusa izkazala za neučinkovita, pojasnjuje NIJZ na svoji strani.
Vse, kar lahko torej zdravniki za zdaj naredijo za tiste, ki zbolijo, je to, da jim lajšajo simptome, kot so kašelj in povišana telesna temperatura. Če pride do tega, da neki telesni organ zaradi okužbe ne more več sam zadostno delovati, na primer, če so hudo prizadeta pljuča, lahko zdravniki pomagajo z dodajanjem kisika oziroma z umetno ventilacijo (predihavanjem pljuč). Prav pljučnica je namreč do zdaj najbolj resen možen zaplet pri okužbi z novim koronavirusom.
Večina bolnikov bolezen preboli brez zapletov
Čeprav je dobro, da smo o vsem v zvezi z novim koronavirusom obveščeni in nanj pripravljeni, kajti po besedah predstojnice ljubljanske infekcijske klinike Tatjane Lejko Zupanc skorajda ni več dvoma o tem, ali bo virus prišel tudi k nam, pa hkrati naši strokovnjaki zagotavljajo, da sta strah in panika odveč.
Pri čemer je treba poudariti, da je bila večina žrtev koronavirusa do zdaj starostnikov in so imeli pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno ali katero drugo kronično bolezen, zadnja umrla v Italiji se je zdravila na onkološkem oddelku lokalne bolnišnice.
Za zdaj protivirusno zdravilo za koronavirus ne obstaja, prav tako ne cepivo.
Koronavirus se lahko postavi ob bok gripi
Če torej vse te do zdaj znane informacije primerjate z vsemi podatki o gripi, ki je bila pri nas v zadnjih tednih na pohodu, boste ugotovili, da sta si po tveganju glede zapletov in po številkah o smrtnosti obe bolezni precej podobni. Le da se pri gripi virusi, ki jo povzročajo, iz leta v leto spreminjajo in se s tem spreminja tudi smrtnost, pojasnjuje sogovornica. Poleg tega se nekateri smrtni primeri, ki dejansko so posledica prebolevanja gripe, ne obravnavajo tako.
"Če na primer neki srčni bolnik preboli gripo, pa se potem čez dva tedna znajde v bolnišnici in umre, bo za njegovo smrt krivo na primer popuščanje srca, ki je verjetno posledica gripe, in ne bo kot vzrok smrti navedena gripa. Torej bi lahko rekli, da je smrtnost pri gripi celo malce večja, kot kažejo uradni podatki. Vsako leto se spreminja, v povprečju bi nekako lahko rekli, da se smrtnost gripe uradno ocenjuje okoli 0,1 odstotka," še pove mag. Grilc.
Bolezni sta si podobni tudi v tem, da se prenašata na enak način – kapljično, prek tesnega stika z okuženo osebo. In tako kot je gripa lahko smrtno nevarna predvsem za starejše od 65 let, za kronične bolnike in za osebe s prirojenimi imunskimi pomanjkljivostmi, po do zdaj znanem in videnem najverjetneje enako velja tudi za nov koronavirus. In enako kot sicer zdrav osebek brez pridruženih bolezni z dobro delujočim imunskim sistemom gripo preboli brez zapletov, bi verjetno enako lahko trdili tudi za okužbo s koronavirusom.
In čeprav sta torej po mnenju stroke za zdaj panika in strah odveč, pa je vsekakor prav, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi in odgovornim ravnanjem čim bolj omejimo širjenje okužbe, če oziroma ko se bo pojavila pri nas.
In da se v primeru, če smo bili na katerem od trenutnih epidemioloških žarišč ter kažemo prej omenjene znake okužbe z novim koronavirusom, obrnemo na svojega zdravnika ali na dežurno službo, če naš zdravnik ne dela. Svojega osebnega zdravnika najprej pokličite, da vam da navodila po telefonu. In preden se napotite v ambulanto, seveda ne pozabite na zaščito drugih in si pred obiskom zdravnika preventivno nadenite zaščitno masko.
V primeru tesnega stika z bolno osebo je možnost prenosa okužbe velika.
V primeru razglasitve izrednih razmer in bistveno bolj obsežnih ukrepov pa del financiranja prevzame država. Po pojasnilih Kosa v primeru odrejene karantene večjemu številu ljudi, kot se na primer trenutno dogaja v Italiji, namreč zdravstvena blagajna ne bi zmogla kriti tako velikih stroškov. To je namreč drastičen ukrep, ki je finančno zahteven.
Zakon o nalezljivih boleznih določa, da izredno situacijo, kot je epidemija, razglasi minister za zdravje, je pojasnil Kos. V takem primeru na vladi aktivirajo načrt ukrepanja na ravni države. (STA)
25