Mariborski sodniki rešili nekdanja šefa Nove KBM

Pred slabimi petimi leti, novembra 2014, so v Novo KBM, tedaj še drugo največjo državno banko, prišli inšpektorji Banke Slovenije. Zanimali so jih sumi pranja denarja na računih banke v Novi Gorici, s katerih so italijanski državljani na veliko dvigovali gotovino. Nekateri od teh so bili povezani tudi z italijansko mafijo.

Inšpektorje je zanimal dokument, ki je te sume potrjeval. Šlo je za poročilo nekdanje pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja Vesne Rožanc, ki je kmalu zatem morala zapustiti Novo KBM. Medtem ko je uprava, ki jo je vodil Aleš Hauc, ostajala gluha za opozorila, se je za dokumentom za nekaj časa izgubila vsaka sled.

Neuspešno ga je poskušala pridobiti tudi Banka Slovenije, ki je mariborski banki zaradi pomanjkljivega nadzora nad preprečevanjem pranja denarja v poznejših letih izrekla kar tri odredbe. Novi KBM je zaradi več prekrškov izrekla 150 tisoč evrov visoko globo. Njenim tedanjim vodilnim na čelu z Alešem Haucem, ki ga je februarja 2015 zamenjal Robert Senica, pa je odredila plačilo za skupaj 8.400 evrov kazni.

A tega zneska banki, Haucu in preostalim ne bo treba plačati. Prekrškovno odločbo Banke Slovenije je namreč v večjem delu razveljavilo sodišče.

Preberite še:
Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige v NKBM, a nihče ni ukrepal

Zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva: NKBM je bila raj za pralce denarja

Od rekordne globe do simboličnih kazni 

V uredništvu Siol.net smo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili sodbo višjega sodišča v zadevi Hauc-Banka Slovenije. Iz nje je razvidno naslednje:

1. Banka Slovenije je maja lani ugotovila, da je Nova KBM kršila zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). Globo je izrekla tudi trem odgovornim osebam, od tega Haucu v vrednosti 1.700 evrov, njegovemu nasledniku Robertu Senici 3.700 evrov, članici uprave Sabini Župec Kranjc, ki je še vedno na tej funkciji, pa tri tisoč evrov.
    
2. Šlo je za kršitve, povezane s tremi členi zakona. Dve nekdanji upravi Nove KBM (vodili sta ju Hauc in Senica) tako pooblaščencu za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma nista zagotovili ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za opravljanje njegovih del in nalog. Prav tako nista zagotovili rednega notranjega nadzora pri tem področju.
   
   Foto: Marko Vanovšek
3. Upravi Roberta Senice je Banka Slovenije očitala še, da ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti niso odpravili v roku, ki ga je določila Banka Slovenije, kar po zakonu spada med najtežje kršitve. Tudi zato je bila globa, izrečena Senici in Župec-Kranjčevi, višja od Haučeve. Tako v zadnjih mesecih Haučeve uprave kot pod Senico je bil za področje preprečevanja pranja denarja zadolžen Primož Britovšek.
    
4. Banka in njeni nekdanji vodilni so se pritožili na okrožno sodišče. To je lani v večji meri razsodilo v njihov prid in jim radikalno znižalo globe. Po novem je morala Nova KBM, ki je leta 2016 prešla v last ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management, namesto 150 tisoč evrov plačati le še 18 tisoč evrov. Haucu je sodišče izreklo enotno globo v višini 400 evrov, kar je več kot štirikrat manj kot prej, Senici in Župec-Kranjčevi pa po 800 evrov kazni.
    
5. Banka Slovenije se je nato pritožila na višje sodišče, a bila neuspešna. Le v enem delu, pri očitku o pomanjkljivih rednih kontrolah nad opravljanjem nalog preprečevanja pranja denarja, je zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V preostalem delu je pritožbo zavrglo. Haučev odvetnik Igor Marinšek za pojasnila ni bil dosegljiv.

Robert Senica (desno) je Novo KBM vodil po odstopu Aleša Hauca v začetku leta 2015. V njegovem obdobju je področje za preprečevanje pranja denarja spadalo pod nekdanjega uslužbenca Sove Primoža Britovška (levo). Foto: Mediaspeed

Sodni poraz Banke Slovenije

Zakaj se je eden od najodmevnejših primerov boja proti pranju denarja v domačih bankah, s katerim se je Banka Slovenije ukvarjala več kot tri leta, končal z globami, ki jih je mogoče označiti za simbolične?

Kot je razvidno iz sodbe, je sodišče prve stopnje na več ključnih mestih "raztrgalo" prekrškovno odločbo Banke Slovenije. Pri očitku, da Nova KBM pooblaščencu za preprečevanje pranja denarja ni zagotovila ustreznih pooblastil in pogojev, kar spada med hujše kršitve, je ugotovilo, da je pregon v tem delu že absolutno zastaral. Domnevna kršitev se je namreč zgodila med avgustom in oktobrom 2014, torej tik pred prihodom inšpektorjev Banke Slovenije v Maribor.

Banki Slovenije po mnenju sodišča prve stopnje ni uspelo dokazati, kako naj bi Nova KBM, Hauc in preostali vodilni zatajili pri zagotavljanju redne notranje kontrole nad delom na področju preprečevanja pranja denarja. V enem delu sodišče dejanja, ki ga je Banka Slovenije očitala Novi KBM, Haucu, Senici in Župec-Kranjčevi, sploh ni prepoznalo kot prekršek. S tem se sicer ni strinjalo višje sodišče, ki je v tem delu sodišču prve stopnje naložilo ponovno odločanje.

Preberite še:
Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za pranje denarja v slovenskih bankah

Pranje denarja v Novi KBM: skrivnost izginulega diplomatskega pečata

Nova KBM Dijani Đuđić dovolila milijonske dvige gotovine

Kaj pravijo na Banki Slovenije

Edini očitek Banke Slovenije, ki je "preživel" sodišče, se tako nanaša na neukrepanje Nove KBM že po tem, ko je aprila 2015 dobila prvo odredbo o odpravi kršitev. Ta je v veliki meri potrdila ugotovitve Vesne Rožanc, ki je opozarjala, da so bili v Novi KBM nedosledni pri ugotavljanju dejanskih lastnikov računov, da niso ugotavljali izvora denarja, da niso opravljali predpisanih notranjih kontrol, da so neustrezno obravnavali neobičajno poslovanje ...

Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Foto: STA , "Banka Slovenije na podlagi zbranih informacij in dokumentacije ocenjuje, da je imel ključno vlogo pri prikrivanju omenjenega poročila Aleš Hauc, tedanji predsednik uprave banke," je mogoče prebrati v zapisniku opravljenega pregleda Nove KBM iz leta 2014.

V Banki Sloveniji, ki jo je takrat vodil Boštjan Jazbec, od januarja letos pa je na njenem čelu Boštjan Vasle, podrobnejših pojasnil niso želeli dajati."Banka Slovenije zaradi dolžnosti varovanja zaupnih informacij konkretnega postopka ne sme komentirati. Na splošno pa lahko pojasnimo, da odločitve sodišča v zvezi z odločbami o prekrških Banke Slovenije skrbno preučimo in strokovno obravnavamo. Tako Banka Slovenije kot sodišče pa sta pri odločanju dolžna spoštovati veljavno zakonodajo, zato odločitve sodišča ne spreminjajo načina vodenja prekrškovnih postopkov v Banki Slovenije," so poudarili.
 

Slab izplen v boju proti pranju denarja

A sodni poraz Banke Slovenije je nov kamenček v mozaiku njene že tako zelo slabe statistike v boju proti pranju denarja.

Foto: STA , Že maja lani smo na Siol.net razkrili poročilo njene službe notranje revizije o sumih domnevnega pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB), ki je ugotovilo, da Banka Slovenije že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah. Postopki nadzora so polni "večinoma neučinkovitih" postopkov in dolgotrajni, temeljijo pa tudi na pomanjkljivem zbiranju gradiv, zato "obstaja veliko tveganje, da lahko ali padejo na višjih instancah ali zastarajo", je navajalo poročilo.

Po podatkih iz poročila so inšpektorji Banke Slovenije med letoma 2008 in 2016 opravili 53 pregledov slovenskih bank in kreditnih institucij. V dobri polovici primerov (28) so ugotovili kršitve, a uvedli le šest postopkov o prekršku. Od teh se je le eden končal z izrekom globe. Deset tisoč evrov je morala plačati Sberbank.