SiolNET. Posel danes Novice
7,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva: NKBM je bila raj za pralce denarja

7,73

termometer

Aleš Hauc.
Foto: STA

Objavljamo ugotovitve iz zaupne odredbe, ki jo je Banka Slovenije leta 2015 izdala Novi KBM zaradi slabega nadzora nad pranjem denarja. Dokument potrjuje včerajšnje razkritje Siol.net, da je banka v obdobju, ko jo je vodil Aleš Hauc, zase obremenjujoča poročila naklepno prikrivala pred Banko Slovenije. Okoliščine takratnih dogajanj v Novi KBM bo preverila policija, kar bo od nje zahtevalo tudi specializirano državno tožilstvo.

Nova KBM je v obdobju, ko jo je vodil Aleš Hauc, serijsko kršila zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja. V njenih poslovalnicah so račune odpirale stranke iz Italije, Rusije in z Bližnjega vzhoda, ki jih banka ni preverjala. Ko je Banka Slovenije tej praksi želela narediti konec, pa so v NKBM pred njenimi uslužbenci celo skrivali dokumentacijo.

To je povzetek ključnih ugotovitev iz odredbe o odpravi kršitev, ki jo je Banka Slovenije Novi KBM, tedaj drugi največji državni banki, izdala v začetku aprila 2015. 

Inšpektorji Banke Slovenije so v Novo KBM prišli v začetku novembra 2014. Slaba dva meseca so na izbranem vzorcu strank preverili, ali NKBM zagotavlja skrbno poznavanje strank in na kakšen način spremlja njihovo poslovanje. 

Dobro poznavanje strank je namreč temelj za prepoznavanje neobičajnega oziroma sumljivega poslovanja, ki ga je banka dolžna sporočiti uradu za preprečevanje pranja denarja. 

Ugotovitve nadzora Banke Slovenije so obremenjujoče za dva nekdanja predsednika uprave NKBM: Aleša Hauca, ki jo je vodil med aprilom 2012 in februarjem 2015, in Roberta Senico, ki je na položaju nasledil Hauca, že od avgusta 2014 pa je sedel v upravi banke. Senica je danes, ko je NKBM v lasti ameriškega sklada Apollo Global Management, podpredsednik uprave. 

Imena komitentov, ki so jih pregledali inšpektorji Banke Slovenije, hranimo v uredništvu.

Izsek iz odredbe Banke Slovenije z dne 2. 4. 2015

zapisnik Banka Slovenije Foto: Siol.net

Kaj je ugotovila Banka Slovenije

Inšpektorji Banke Slovenije so v NKBM odkrili serijo kršitev v sistemu notranjih kontrol v banki na področju preprečevanja pranja denarja, navaja odredba.

  1. Banka tako pred odprtjem računa od strank ni pridobila podatkov o njihovih dejavnostih in predvideni naravi poslovnega razmerja. S tem je močno zmanjšala usposobljenost za zaznavanje sumljivih transakcij.V NKBM tako niso na primer preverili ene od družb iz ameriške davčne oaze Delaware, ki je imela letni promet 1,5 milijona evrov.
  2. Pomanjkljivo je ugotavljala tudi izvor denarja in resnično lastništvo podjetij. Celo od strank, ki so polagale visoke gotovinske zneske, ni zahtevala pojasnitve izvora sredstev. Na to je v svojih poročilih opozarjala Vesna Rožanc, nekdanja pooblaščenka za področje preprečevanja pranja denarja, ki jo je Haučeva uprava maja 2014 brez utemeljitve razrešila s položaja. 
  3. Banka Slovenije je posebej opozorila na eno od slovenskih družb. Njena zastopnika sta uradno prihajala iz ZDA in Nemčije, a je šlo za državljana Irana, ki je bil tedaj pod mednarodnimi sankcijami. Drugi primer je družba, ki jo je notarka v Kočevju za državljana ene od neevropskih držav ustanovila na podlagi pretečenega potnega lista ustanovitelja, njen bančni račun v Sloveniji pa je odpirala odvetniška družba.
  4. Banka Slovenije Foto: Bor Slana V NKBM so neustrezno določali profile tveganja pri podjetjih, ki so imela sedež v Gibraltarju, ameriški zvezni državi Delaware in drugih davčnih oazah. V banki podjetij, ki so nakazovala denar v Belize, Rusijo, Ciper, Ukrajino in Združene arabske emirate, niso razvrščali v kategorijo visokega tveganja za pranje denarja. V istem obdobju so bili v tej skupini na primer družba Perspektiva FT v lasti Darija Južne, Marifarm in nekatera druga podjetja – zgolj zato, ker niso izpolnjevala posojilnih obveznosti do banke. Banka Slovenije je menila, da za to ni nobenega razloga.
  5. Tudi po tem, ko je Banka Slovenija leta 2014 Novo KBM začela opozarjati na kršitve, se v banki nanje niso odzvali. Še več, iste kršitve so se ponavljale tudi pri novih komitentih.Večina tujih strank Nove KBM je denar nakazovala iz visoko tveganih držav: davčnih oaz (Ciper, Belize) ali držav, ki so pod lupo zaradi večje verjetnosti financiranja terorizma (Savdska Arabija, Jordanija). Tudi na to je v svojih poročilih opozarjala Rožančeva.
  6. NKBM je nedosledno izvajala tudi presojo politične izpostavljenosti posameznih strank NKBM iz Italije, Hrvaške in BiH. Gre za osebe, ki so v zadnjem letu dni delovale na vidnem položaju v posameznih državah, in njihove družinske člane oziroma ožje sodelavce.

NKBM – raj za sumljivi kapital

Mariborska banka je bila tako v letih 2013 in 2014, ko jo je vodil Hauc, zelo zaželen partner kapital sumljivega izvora iz različnih držav. Ne le iz Italije, kjer so bile posamezne stranke povezane s kalabrijsko mafijo ali davčnimi utajevalci, ampak tudi iz Romunije, Rusije, s Cipra in Bližnjega vzhoda. 

Banka Slovenije je tako v vzorcu strank, ki jih je pregledala, našla 14 podjetij oziroma fizičnih oseb, ki so z računa pri NKBM med januarjem in novembrom 2014 dvigovale visoke gotovinske zneske, tudi po skoraj pol milijona evrov. Nekatere od teh so z banko poslovale že od leta 2004.

Pri vseh je zaznala tako imenovano italijansko tipologijo – prilive denarja italijanskih pravnih oseb na račune v Sloveniji, takoj zatem pa visoke dvige gotovine. Slamnate družbe, ki so odpirale račune, so bile praviloma ustanovljene v Sloveniji, lastniki pa so bili italijanski državljani.

Tudi na to je nekdanja pooblaščenka Vesna Rožanc že med letoma 2012 in 2014 opozarjala upravo, potrjuje poročilo. 

Kaj pravijo policija, tožilstvo in urad

"Policija bo preverila tudi druge okoliščine, ki bi lahko kazale na morebitni obstoj razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje v povezavi z ukrepanjem oziroma neukrepanjem posameznih nadzornih inštitucij in poslovnih subjektov," so naše včerajšnje poročanje o Novi KBM komentirali v policiji.

S specializiranega državnega tožilstva so nas obvestili, da jim Banka Slovenije svojih ugotovitev o sumljivih transakcijah državljanov Italije v Novi KBM ni posredovala. "Za te ugotovitve smo izvedeli iz medijev oziroma po seji preiskovalne komisije," so pojasnili.

Poudarili so, da "objavljene informacije obravnavajo v skladu z določbo drugega odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku". To pomeni, da so policijo zaprosili za zbiranje obvestil. 

Na uradu za preprečevanje pranja denarja pa so nam pojasnili, da so tako imenovano italijansko tipologijo obravnavali že od vsega začetka, ko se je pojavila v Sloveniji. O tem so še pred prvim nadzorom Banke Slovenije obvestili NKBM. 

Že leta 2010 so zaznali povečanje števila teh transakcij in to v celotnem bančnem sektorju, zaradi česar se nekatere banke niso odločale za sklenitev poslovnega razmerja s tistimi državljani Italije, ki niso navedli verodostojnega razloga za odprtje računa v Sloveniji. 

Vesna Rožanc danes ni želela dajati dodatnih pojasnil.

Ko banka ne prijavlja sumljivih transakcij

Rezultat vsega tega je drastično znižanje števila ugotovljenih transakcij v spornem letu 2014, ko so v Novi KBM menjavali pooblaščence za področje pranja denarja in jih razvrščali v različne organizacijske sheme. 

Na vprašanje, koliko prijav sumov kaznivih dejanj so na podlagi pregleda transakcij, ki jih je NKBM naznanila v spornem letu 2014, je urad za preprečevanje pranja denarja razkril naslednji podatek: "V letu 2014 smo ugotovili precejšnji upad števila prijav v primerjavi z letom 2013."

NKBM je po podatkih urada v letu 2014 podala le 27 prijav sumljivih transakcij, kar trikrat manj kot leta 2015, ko je Banka Slovenije že izdala odredbo, inšpektorji pa so v banki preživeli pomemben del časa. Več o tem v okvirju.

zapisnik Banka Slovenije Foto: Siol.net

Rus, ki je polagal gotovino

Banka Slovenije v poročilu navaja primer ruskega državljana, ki je v dveh mesecih leta 2014 na račun pri NKBM polagal sredstva v znesku, krepko višjem od 50 tisoč evrov, zato bi ga morala banka prijaviti uradu. 

A tega ni storila. Mariborska banka uradu prav tako ni posredovala dokumentacije o prometu na ukinjenih računih, čeprav jo je dolžna hraniti še deset let po zaprtju. 

Kaj je v zvezi z NKBM ugotovil urad

Od 27 prijav, ki jih je Nova KBM leta 2014, dala uradu, je šlo kar pri 14 za sume pranje denarja, ki so jih takoj predali policiji, v dveh primerih pa tudi tožilstvu. V osmih primerih so posredovali policiji sum storitve drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Le v petih primerih niso zaznali sumov. 

Šlo je torej za izjemno visok odstotek sumov, kar nakazuje, da je NKBM ušlo veliko sumljivih transakcij. 

To potrjujejo podatki iz leta 2015, ko je banka uradu prijavila 81 primerov sumov – od tega kar 21 tistih, ki jih je ob pregledu našla Banka Slovenije. Urad je v 55 primerih ugotovili razloge za sum pranja denarja, v petih primerih pa sume drugih kaznivih dejanj. 

V povprečju so se torej tri od štirih prijav, ki jih je v teh dveh letih uradu posredovala Nova KBM, izkažejo za sumljive. Ob večjem številu prijav in učinkovitejšem nadzoru nad pranjem denarja bi bilo zagotovo odkritih še precej več primerov. 

V letu dni zamenjali tri pooblaščence. Zakaj?

Eden od ključnih ugotovitev Banke Slovenije se nanaša na organizacijo nadzora nad preprečevanjem pranja denarja, zaradi česar je NKBM doletel eden najhujših ukrepov po bančni zakonodaji. 

V letih 2013 in 2014 je NKBM iz še nepojasnjenih razlogov izvedla številne spremembe na tem področju. Do tedaj je bila pooblaščenka, zadolžena za to področje, že omenjena Vesna Rožanc, ki je bila pred tem 25 let zaposlena v banki. 

Po njeni zamenjavi je bila funkcija pooblaščenca umeščena v tajništvo banke, nato v službo za skladnost, ki jo je sprva vodil Primož Britovšek. Z ukinitvijo te službe je pooblaščenec prešel v sektor za korporativno varnost, skladnost in nadzor, ki ga je spet vodil Britovšek. 

Primož Britovšek (levo) naj bi bil tisti, ki je pomagal prikrivati podatke o sumljivih transakcijah. Na fotografiji s sedanjim podpredsednikom uprave Nove KBM Robertom Senico. Primož Britovšek (levo) naj bi bil tisti, ki je pomagal prikrivati podatke o sumljivih transakcijah. Na fotografiji s sedanjim podpredsednikom uprave Nove KBM Robertom Senico. Foto: Mediaspeed

Zakaj je Hauc nadzor prepustil Britovšku?

Še več, Hauc ga je postavil celo za namestnika pooblaščenca tako, da je imel neposredni vpogled v sumljive transakcije. Iz vsega tega je jasno, da je Hauc želel nadzor nad informacijami o sumljivih transakcijah na vsak način prepustiti Britovšku, nekdanjemu agentu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v obdobju prve vlade Janeza Janše. 

Po poročanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore je bil prav Britovšek tisti, ki je pomagal prikrivati podatke o sumljivih transakcijah. 

Poročilo dokončno potrjuje, da Britovšek za položaj namestnika pooblaščenke, na katerega ga je postavil Hauc, ni imel ne ustreznih kvalifikacij ne izkušenj, saj se je udeležil le enega internega izobraževanja v banki. Kljub temu je v banki vodil pomembne funkcije. Avgusta 2012 ga je Hauc postavil za direktorja službe za korporativno varnost. Maja 2014 je postal direktor sektorja, marca 2015, ko je banko že vodil Senica, pa izvršni direktor za korporativno upravljanje.

zapisnik Banka Slovenije Foto: Siol.net

Za izpolnitev zahtev potrebovali dve leti

Čeprav je Senica mesec dni pozneje na mizo dobil odredbo Banke Slovenije, je Britovšek ostal na položaju. Še več, na banki so zaposlili novo pooblaščenko (že tretjo v letu dni), ki prav tako ni imela nobenih izkušenj s področja bančništva. 

Gre za Tadejo Kopun Škofič, ki je bila pred tem zaposlena na višjem sodišču v Mariboru kot pravosodna svetovalka. V Banki Slovenije so podvomili tudi o njeni ustreznosti. 

Vse to so bili razlogi, da je NKBM za izpolnitev zahtev Banke Slovenije potrebovala dve leti. 

Uradno: NKBM pred Banko Slovenije skrivala dokumente

Poročilo dokazuje še, da se v upravi NKBM niso kaj pretirano zanimali za ureditev področja preprečevanja pranja denarja. Uprava je poročila, ki jih je pripravljala Vesna Rožanc, obravnavala z večmesečno, v enem primeru celo s polletno zamudo.

zapisnik Banka Slovenije Foto: Siol.net

Tudi inšpektorji so imeli med inšpekcijskim pregledom precej težav pri pridobivanju ustreznih pojasnil in dokazil v zvezi z izvajanjem kontrol. Po tem, ko je uprava banke razrešila Rožančevo, njena naslednica Karmen Rus sploh ni bila seznanjena z delovanjem notranjih kontrol. 

NKBM Foto: Marko Vanovšek Poročilo potrjuje tudi naše včerajšnje poročanje, da so v NKBM pred Banko Slovenije skrivali poročilo, v katerem je Rožančeva opozarjala na pomanjkljivosti sistema za upravljanje tveganj.

Raje so pripravili novo, zavajajoče poročilo

Ne le, da Haučeva uprava v povezavi s poročilom ni sprejela nikakršnih ukrepov. Tega sploh ni obravnavala, ker da ji ni bilo predloženo na ustrezen način – le prek elektronske pošte.

Medtem ko so poročilo Vesne Rožanc pometli pod preprogo, so v NKBM v sektorju, ki ga je vodil Britovšek, pripravili novo poročilo, ki je bilo po mnenju Banke Slovenije zavajajoče, saj ni odražalo resničnega stanja. 

V njem niso bile izpostavljene številne pomanjkljivosti, na katere je opozarjala nekdanja pooblaščenka, so poudarili v Banki Slovenije. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 197
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin