SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Američani odslovili strah in trepet uslužbencev Nove KBM

10

termometer

nkbm
Foto: Matej Povše

Neučinkovit boj proti pranju denarja v Novi KBM, ki ga je v dveh odredbah ugotavljala tudi Banka Slovenije, je stal položaj Primoža Britovška, nekdanjega agenta Sove, kriminalista in večletnega zaupnika dveh nekdanjih predsednikov uprave: Aleša Hauca in Roberta Senice.

Vsi trije so se po naših informacijah znašli tudi v preiskavi specializiranega državnega tožilstva (SDT), ki jo je to sprožilo po naznanilu suma storitve kaznivih dejanj Banke Slovenije. 

Na pojasnila tožilstva še čakamo. Objavili jih bomo takoj, ko jih bomo prejeli. 

Primož Britovšek in Robert Senica, nekdanji predsednik, zdaj član uprave NKBM Primož Britovšek in Robert Senica, nekdanji predsednik, zdaj član uprave NKBM Foto: Mediaspeed Ko smo pred mesecem dni policijo spraševali, ali je od Banke Slovenije prejela naznanilo sumov kaznivih dejanj zoper nekdanje odgovorne v Novi KBM, nam je odgovorila, da "po do zdaj opravljenem preverjanju nismo prejeli prijave, o kateri sprašujete". Odgovora Nove KBM včeraj nismo prejeli.

Zamenjava Britovška pomeni tektonski kadrovski premik v Novi KBM. Gre za namreč za visokega uslužbenca, ki je skoraj pet let veljal za enega najvplivnejših mož v banki, med zaposlenimi pa za strah in trepet.

V Novi KBM so prikrivali poročila

Da v Novi KBM nimajo ustrezne informacijo-tehnološke (IT) podpore za sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, smo na Siol.net prvič razkrili že junija. 

Nova KBM je v času, ko jo je vodil Aleš Hauc, prikrila najmanj eno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da mariborska banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranja denarja.  Nova KBM je v času, ko jo je vodil Aleš Hauc, prikrila najmanj eno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da mariborska banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranja denarja.  Foto: STA Konec septembra smo nato pridobili dokaze, da je Nova KBM v obdobju, ko jo je vodil Aleš Hauc, prikrila najmanj eno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da mariborska banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranja denarja. 

Prav to je po naših informacijah predmet preiskave tožilstva, prav tako sum ponarejanja listin. 

Italijanska mafija in preslišana opozorila

Inšpektorji Banke Slovenije so v Novo KBM prišli v začetku novembra 2014. 

Pojavili so se namreč sumi, da je takrat še državna NKBM, ki jo je tedal vodil Hauc, v obmejnih poslovalnicah na Goriškem dovolila odprtje računov, prek katerih naj bi italijanski državljani, povezani tudi z italijansko kriminalno združbo 'Ndragheta iz Kalabrije, prali denar – tudi s podjetiji v Sloveniji. 

Pranje denarja. Foto: Thinkstock Nanje je upravo banke že v začetku leta 2014 opozarja Vesna Rožanc, tedanja pooblaščenka za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. A se Hauc na sume ni odzval, že v začetku maja 2014 je Rožančevo razrešil s položaja, banko pa je kmalu morala zapustiti.

Skrb za področje pranja denarja je nato prevzel izvršni direktor Primož Britovšek, nekdanji agent Sove, pred tem odgovoren za korporativno varnost, ki je vrsto let veljal za nekakšnega prvega policista NKBM. Vodil je zaslišanja zaposlenih, ki jih je sam povezoval z uhajanjem informacij iz banke. 

Dobili odredbo, povišali Britovška

Opozorila Vesne Rožanc so se izkazala za utemeljena. 

Aprila 2015 je centralna banka, ki jo vodi Boštjan Jazbec, v zadevi izdala prvo odredbo, s kateri je banki naložila, naj preneha izplačevanje gotovine s tekočih računov posameznih podjetij, ki bi se lahko izkazala za tvegana, in naj obvezno poroča o teh poskusih. 

Takrat je banko že vodil Robert Senica, že od avgusta 2014 član uprave banke. V njegovem času je Britovšek celo napredoval na položaj izvršnega direktorja za korporativno upravljanje. Postal je eden od najpomembnejših ljudi v banki.

Nova vila družine Britovšek v Kamnici

Sumljivi računi so se selili v Brežice

V začetku leta 2016 so inšpektorji NKBM znova pregledali delo banke v izbranih obmejnih poslovalnicah. 

Ugotovili so, da večina ugotovljenih kršitev ni bila odpravljena, saj so italijanski državljani, ki so zaprli račune v poslovalnicah ob meji z Italijo, odpirali nove v poslovalnici Brežice tik ob meji s Hrvaško. Tja so nakazovali šestmestne zneske, ki so jih čez nekaj dni dvigovali v gotovini.

Kljub temu Banka Slovenije Novi KBM, ki je takrat že prešla v last Američanov, ni izrekla sankcij, ampak je izdala še eno odredbo – o izvršitvi dodatnih ukrepov za učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev. 

V postopkih zaradi prezadolženosti?

V začetku leta so inšpektorji Banke Slovenije tja prišli še tretjič v treh letih. Znova so ugotovili, da kršitve še vedno niso odpravljene, pravnemu oddelku Banke Slovenije pa naj bi predlagali izrek sankcij. 

Marca je vodenje banke prevzel John Denham, Senica pa je ostal v njeni upravi. Čeprav so Američani že junija poudarili, da z Banko Slovenije "tvorno sodelujejo", so šele pred meseci začeli ukrepati. 

Po naših informacij se je namreč Britovšek že pred časom znašel v internih postopkih banke, ki naj bi presojala njegovo primernost za opravljanje funkcije, domnevno tudi zaradi visoke zadolženosti. Na pojasnila Nove KBM še čakamo.

Stanovanjska hiša (v ozadju) družine Britovšek v Mariboru, ki so jo leta 2013 prenavljali

Nakupna mrzlica s posojili

Šli smo po sledi neuradnih informacij, da je Britovšek v zadnjih letih skupaj s svojo zakonsko partnerico Lejlo Festić zašel v finančne težave. Ugotovili smo:

  1. Britovšek in njegova žena, samozaposlena v kulturi, imata skupaj uradno najetih za skoraj pol milijona evrov posojil. Mesečna obveznost po naših izračunih znaša 2000 evrov.
  2. Oba sta lastnika več nepremičnin. V letih 2008 in 2009 je Lejla Festić od Mestne občine Maribor, ki jo je takrat vodil Franc Kangler, kupila dve sosednji nepremičnini v središču Maribora. Na obeh sta vpisani hipoteki za posojila: 60 tisoč evrov pri Novi KBM oziroma 200 tisoč evrov pri Sparkasse. Po podatkih spletnega portala Google so se v obeh nepremičninah v letu 2013 izvajala obnovitvena dela.
  3. Nato sta se lotila gradnje nove, 416 kvadratnih metrov velike hiše v Kamnici, najstarejši vasi v okolici Maribora, na zemljišču velikosti 1.100 kvadratnih metrov.
    Britovšek je zemljišče kupil leta 2007 in posojilo za gradnjo najprej najel februarja 2009 pri banki Sparkasse (92 tisoč evrov). Nekaj mesecev pozneje je pri isti banki najel 199 tisoč evrov posojila, ki ga je leta 2010 očitno nadomestil z novim, 200 tisoč evrov vrednim posojilom pri Sparkasse (zapade leta 2040).
    Lani je inšpektorat za okolje in prostor na novi hiši vpisal prepoved zaradi nedovoljene gradnje, ki je bila nato nekaj mesecev pozneje izbrisana. Ko se je Britovšek zaposlil na NKBM, je nepremičnino prenesel na novega lastnika in na njej hkrati vpisal zemljiški dolg pol milijona evrov. Od junija letos pa je znova v lasti njegove žene Lejle Festić. 

Nezgledno poslovanje

Koliko je je znašala Britovškova plača, ni znano. Za primerjavo: ko je bila Nova KBM še v državni lasti, je mesečna plača predsednika uprave Aleša Hauca znašala okrog 11 tisoč evrov bruto, torej dobrih pet tisoč evrov neto. 

Primož Britovšek in Lejla Festić sta imela v lasti več podjetij oziroma naj bi bila tako ali drugače povezana z njimi. 

Sparkasse banka Foto: STA Britovšek naj bi bil tako več let resnični lastnik Optike Bastija iz Maribora, ki jo formalno zastopa njegova mati. Optika ima po uradnih podatkih v lasti najmanj eno nepremičnino. Še leta 2013 je ustvarila 141 tisoč evrov prihodkov, lani pa le še 68 tisoč evrov. Družba skoraj v celoti izplačuje zasluženi denar skozi stroške storitev. 

V zadnjem letu dni je imela 121 dni blokiran račun, sredstva družbe pa so se s 318 tisoč v letu 2012 znižala na 184 tisoč evrov v letu 2016. Optika je tudi močno zadolžena. Pri banki Sparkasse je v letu 2009 najela za 81 tisoč evrov posojila, v letu 2011 pa še za 166 tisoč evrov. Dobila je tudi tako imenovano "revolving" posojilo do 15 tisoč evrov. 

S sestro sta se sprli zaradi Britovška

Lejla Festić je sicer hči pokojnega galerista Smaila Festića in sestra nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije Mejre Festić, ki je v pogovoru za Dnevnik leta 2015 odkrito povedala, da je s sestrino družino zaradi Britovška že od leta 2011 v sporu. 

Mejra Festić, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Foto: Matej Leskovšek Ko smo jo kot vodjo skupine za preiskovanje nepravilnosti v slovenskih bankah spraševali o njenem morebitnem konfliktu interesov pri Novi KBM zaradi sorodstvenih povezav z Britovškom, nam je odgovorila, da ne z njim ne z Lejlo Festić že od oktobra 2011 nima nobenih stikov. "Sicer pa se pri vseh zadevah, povezanih s to banko in s tem področjem, na svetu Banke Slovenije izločam iz odločanja," je poudarila Mejra Festić. 

Britovšek je namreč leta 2015 postal celo član nadzornega sveta družbe KBM Leasing iz Zagreba, nekdanjega solastnika tamkajšnjega podjetja KBM Projekt, ki je imelo ključno vlogo v spornih poslih na Hrvaškem. V obdobju, ko je bil v banki zadolžen za korporativno varnost, pa se je najmanj enkrat sestal z direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darkom Majheničem

Po tem sporu se je optika preimenovala v Salon Armamaxa in se registrirala za dejavnost trgovanja z umetninami. 

Furs zahteval izbris, vpisali zemljiški dolg

Drugo podjetje v lasti Lejle Festić, Galerija Armamaxa, ki je imelo pred tem okrog 20 tisoč evrov prometa, je lastnica prodala. Tudi poslovni računi tega podjetja, ki se uradno ukvarja s posredovanjem delovne sile, pri NKBM so bili blokirani. Kupil ga je makedonski državljan, kipar Blaže Blaževski

Ker podjetje dve leti po prodaji ni oddalo letnih poročil, je registrsko sodišče zahtevalo njegov izbris, a ga preprečujeta dva upnika. Podjetje je sicer tudi na seznamu davčnih dolžnikov. 

Finančna uprava Republike Slovenije Foto: STA Tudi Britovšek je imel svoje podjetje: D EGO 2010. Registrirano je bilo za gradnjo (ne)stanovanjskih stavb, dlje časa pa je imelo blokirane tudi tekoče račune. Bilo je registrirano na naslovu stanovanja družine Festić. 

Aprila 2012 je okrožno sodišče v Mariboru na zahtevo tamkajšnjega davčnega urada začelo postopek izbrisa podjetja brez likvidacije. To namreč na uradnem naslovu ni sprejemalo uradnih poštnih pošiljk. Tri leta pozneje pa je sodišče začelo postopek izbrisa, ker podjetje ni imelo dovoljenja za poslovanje na uradnem naslovu. Več let ni ustvarjalo prihodkov, imelo pa je enega zaposlenega. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin