Ponedeljek, 8. 9. 2025, 9.46
13 ur, 12 minut
Slovenija še vedno nima guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,25
Da bo predsednica republike Nataša Pirc Musar v prihodnje morala razmišljati o nekoliko bolj kompromisnem pristopu, je prepričan nekdanji predsednik vlade Miro Cerar.
Nekdanji premier Miro Cerar in ustavni pravnik Igor Kaučič sta za revijo Reporter komentirala dogajanje glede neizvolitve guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, brez katerih smo kljub večkratnim pogajanjem že več mesecev. Cerar pravi, da si tega, da bi bili brez obeh funkcij eno leto ali več, ne moremo privoščiti, medtem ko je Kaučič prepričan, da bo treba urediti sistem imenovanja in volitev najvišjih državnih funkcionarjev.
Slovenija guvernerja Banke Slovenije nima že osem mesecev, saj nihče od kandidatov, ki jih je predsednica predlagala, ni dobil zadostne podpore poslanskih skupin. Zadnjemu guvernerju Boštjanu Vasletu je mandat potekel v začetku januarja, njegovo mesto pa je takrat začasno prevzel namestnik guvernerja in viceguverner Primož Dolenc.
Podobno je tudi z varuhom človekovih pravic, brez katerega smo že več kot pol leta, saj se je Peter Svetina s položaja poslovil konec februarja, naslednika pa ni dobil vse do danes.
Cerar omenja institucionalno krizo
O imenovanju obeh funkcionarjev sta za omenjeno revijo spregovorila Cerar in Kaučič. Miro Cerar pravi, da sta za to, da sta oba položaja še vedno prazna, odgovorni obe politični strani, in dodaja, da bo morala predsednica Nataša Pirc Musar v prihodnje razmišljati o nekoliko bolj kompromisnem pristopu, saj bo, če njeni kandidati ne bodo prejeli ustrezne večine, nastopila institucionalna kriza.
Kaučič pa težavo vidi predvsem v unikatnem sistemu imenovanja in volitvah najvišjih javnih funkcionarjev. V Sloveniji kandidate namreč predlaga predsednik republike, državni zbor pa jih mora potrditi, medtem ko so v večini parlamentarnih sistemov predlagatelji vlade ali drugi državni organi, predsednik republike pa jih zgolj imenuje. Zato je prepričan, da je treba urediti predvsem zakonska vprašanja glede imenovanja, saj bodo na ta način lažje rešili vsa nesoglasja med predsednikom, parlamentom in vlado.
