SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za nemoteno pranje denarja v bankah

10

termometer

Banka Slovenije
Foto: Bor Slana

Razkrivamo zaupni dokument, ki potrjuje, da je prav Banka Slovenije tista, ki je že najmanj desetletje neučinkovita pri nadzoru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v domačem finančnem sistemu. V tem času je proti odgovornim za pranje denarja v bankah izrekla le eno globo.

Banka Slovenija že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

To je ključna ugotovitev poročila službe notranje revizije Banke Slovenije o sumih domnevnega pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB).

NLB Gre za dokument, ki so ga v Banki Slovenije ob pomoči odvetniške pisarne Jadek & Pensa pripravili po lanskem izbruhu afere, v kateri je imel osrednjo vlogo britanski državljan iranskih korenin Iraj Farrokhzadeh. Ta je v letih 2009 in 2010 na svoje račune pri NLB prejel približno milijardo dolarjev iz ene od iranskih državnih bank. Nato ga je prenakazal na račune v različne evropske države.

Ozadje teh poslov od lani ugotavlja tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer. Končno poročilo bo predvidoma predstavila sredi maja.

Primer NLB: zatajila je Banka Slovenije

Poročilo, ki smo ga dobili na vpogled v uredništvu Siol.net, prsta odgovornosti v tako imenovani zadevi Farrokh ne uperja v NLB, kot to skuša dokazati politika, ampak v Banko Slovenije.

Marko Kranjec, nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanji guverner Banke Slovenije Foto: Matej Leskovšek V centralni banki, ki jo je tedaj vodil Marko Kranjec, so namreč kršitve v NLB odkrili šele jeseni 2010, torej skoraj leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB. To so na zaslišanjih v državnem zboru potrdili tudi posamezni uslužbenci banke Slovenije.

A tega zamika ne bi bilo, če bi inšpektorji Banke Slovenije opravljali redne preglede največjih bank, opozarjajo avtorji poročila. "Aktivnejša politika nadzora Banke Slovenije nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja (...) bi morda lahko privedla tudi od hitrejše zaznave sumov kršitev v NLB," navaja dokument.

Jazbec ni odpravil pomanjkljivosti

S poznim začetkom prekrškovnega postopka je Banka Slovenije celo tvegala zastaranje pregona za nekatere očitane kršitve NLB. V zadevi Farrokh pa je v celoti opustila izvedbo popolnega dokaznega postopka, poudarja poročilo.

Boštjan Jazbec je predčasno končal mandat guvernerja Banke Slovenije. Boštjan Jazbec je predčasno končal mandat guvernerja Banke Slovenije. Foto: Bor Slana A ugotovljene pomanjkljivosti in površnosti Banke Slovenije pri nadzoru nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma očitno niso bile naključne, ampak sistemske.

Poročilo namreč opozarja, da so se nadaljevale tudi v času, ko jo je vodil Kranjčev naslednik Boštjan Jazbec. Kot je znano, je Jazbec prejšnji mesec zapustil položaj guvernerja in odšel v Bruselj, saj je postal član Enotnega odbora za reševanje bank.

Kaj razkriva poročilo

Ključne ugotovitve so:

  1. Banka Slovenije ne pregleduje najbolj tveganih finančnih institucij, ampak se za inšpekcijske preglede odloča zgolj po kriteriju vrstnega reda. Posamezno banko tako pregleda na vsakih od tri do pet let ne glede na njene prakse.
    Da banka Slovenije v tem vmesnem obdobju ne nadzira posameznih bank, je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo sredi marca potrdil tudi inšpektor Banke Slovenije Žarko Gorenjc. "Gre za prazen prostor med enim in drugim pregledom pri tem, kaj se resnično dogaja v slovenskih bankah z nadzorom," je poudaril Gorenjc.
     
  2. Postopki nadzora nad preprečevanjem pranja denarja so po oceni avtorjev poročila "večinoma neučinkoviti". V Banki Slovenije nimajo navodila za organizacijo vodenja postopkov o prekrških, ki bi ga morali sprejeti že leta 2016. Prav tako do lani niso pripravili priročnika o nadzoru.
     
  3. Pomanjkljiva sta tudi zbiranje gradiv v postopkih in njihova preglednost, saj "ni jasno dokumentirane povezave med ugotovljenimi kršitvami in pridobljeno dokumentacijo".
    Poročilo tako razkriva, da Banka Slovenije pri izvajanju nadzora nad preprečevanjem pranja denar v kreditnih institucijah ne preverja podatkov o plačilnem prometu neposredno v informacijskem sistemu kreditne institucije, temveč se zanaša na posredna dokazila, prejeta od nadzorovane institucije.
    "Obstaja potencialno tveganje, da so podatki o finančnih transakcijah, ki jih predloži nadzorovana institucija, nepopolni ali napačni (potvorjeni)," opozarja poročilo.
     
  4. Postopki trajajo zelo dolgo. Na Siol.net smo v zadnjih mesecih na veliko poročali o sumih pranja denarja v Novi KBM pri odpiranju računov italijanskih državljanov v obmejnih poslovalnicah, s katerih so dvigovali visoke zneske gotovine. Inšpektorji Banke Slovenije so mariborsko banko prvič obiskali konec leta 2014.
    Kljub trem odredbam, ki jih je Banka Slovenije že izdala, postopek v omenjeni zadevi v času priprave poročila, torej po treh letih, še ni bil končan.

Zaradi vsega tega obstaja veliko tveganje, da lahko postopki ali padejo na višjih instancah ali zastarajo, navaja poročilo.

53 pregledov, 28 kršitev in - ena globa

Morda se tudi zato Banka Slovenije izjemno redko odloča za uvedbo prekrškovnih postopkov zaradi kršitev na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Jasna Iskra, prva pravnica Banke Slovenije Jasna Iskra, prva pravnica Banke Slovenije Foto: YouTube Po podatkih iz poročila so njeni inšpektorji med letoma 2008 in 2016 opravili 53 pregledov slovenskih bank in kreditnih institucij. V dobri polovici primerov (28) so ugotovili kršitve.

Kljub temu je oddelek Banke Slovenije za nadzor bančnega poslovanja, ki ga že vrsto let vodi Matej Krumberger, v tem času pravnemu oddelku, na čelu katerega je bila Jasna Iskra, posredoval le šest predlogov za uvedbo postopkov o prekršku.

Od teh šestih se je le eden končal z izrekom globe. Deset tisoč evrov je morala plačati Sberbank.

Na Banko Slovenije smo v petek naslovili vprašanja o številu izrečenih glob za kršitev predpisov s področja preprečevanja pranja denarja in o tem, zakaj jih v zadnjih desetih ni izrekala pogosteje. Odgovore so nam obljubili za danes.

Tudi najtežjih kršitev ne preganjajo

Poročilo zato ugotavlja, da se tudi za "najtežje kršitve kreditnih institucij" večinoma ne predlagajo in vodijo prekrškovni postopki. V primeru Nove KBM ji Banka Slovenije globe ni izrekla niti po tem, ko se je izkazalo, da so v mariborski banki pred inšpektorji namerno prikrivali ugotovitve notranjih služb.

"Nekaznovanje kreditnih institucij tudi za najtežje kršitve ima lahko destimulativni vpliv na kreditne institucije, da z najvišjo prioriteto pristopijo k aktivnostim uskladitve vseh segmentov svojega poslovanja z veljavno zakonodajo," navaja poročilo.

Banka Slovenije Foto: Bojan Puhek Na nizko število izdanih prekrškov je Banko Slovenije lani vnovič opozoril tudi odbor strokovnjakov Sveta Evrope za oceno ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL).

"Banka Slovenije v primeru ponavljajočih se in sistematičnih kršitev bankam ni izrekla finančnih kazni, četudi bi imele te dodatne pozitivne učinke na uskladitev njihovega delovanja s predpisi. Proces izrekanja finančnih kazni je dolg (...). To ne spada med prednostne naloge pravne službe," so ugotavljali v MONEYVAL.

Kdo je (bil) bankir, osumljen kršitev?

Pri tem so se odkrito spraševali o učinkovitosti sistema nadzora nad pranjem denarja v Sloveniji.

Opozorili so celo na primer člana uprave ene od bank, s katerim so bili povezani "sistematični sumi resnih kršitev na področju pranja denarja". Banka Slovenije mu ni odvzela licence, saj jo je omenjeni član uprave prehitel z odstopom. Kljub temu bi mu lahko izrekla finančne sankcije, a odločitve o tem ni sprejela, so poudarili v MONEYVALU.

V MONEYVAL in Svetu Evrope dodatnih pojasnil o poročilih ne dajejo. A MONEYVAL je že leta 2010 prvič podvomil o sistemu Banke Slovenije na področju preprečevanja pranja denarja in politiko, po kateri se lahko prekrškovni postopek uvede šele po tem, ko se konča nadzorniški postopek.

Tudi skoraj osem let pozneje notranji revizorji Banke Slovenije niso našli "dokazov, da so bili na podlagi tega narejeni in izvedeni akcijski načrti".

Video: Planet TV

Komentarji

39

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Lah / 07.05.2018. ob 06:25 +18 - 1

    Banka Slovenije je vodena kot družinsko podjetje, kjer se delovna mesta dedujejo, plače pa so nesorazmerne z odgovornostjo. Klasičen primer nepotizma in korupcije...

    +18 - 1
  • stanly / 07.05.2018. ob 09:06 +14 0

    Banko SLO je treba kadrovsko razpustiti in zaposliti nove ljudi in zaostriti njihovo odgovornost...

    +14 0
  • kernest / 07.05.2018. ob 07:59 +9 0

    Glede na to kdo preiskuje in kaj preiskuje lahko v naslednjih dneh pričakujemo zgolj kakšno predvolilno manipulacijo oz manevre ki bi pomagali krojiti naslednjo vlado. Vsemu temu s.... se bo potrebno nekoč odreči. Sicer lahko uživa-te/jo v mlaki še naprej. Hvala vsem "komisijam" in "uradom" že vnaprej :-)

    +9 0
delitve: 282
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin