Torek, 3. 12. 2024, 4.15
3 tedne, 2 dneva
Na današnji dan (3. december) …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
… leta 1998 je švedska alpska smučarka Anja Pärson pripravila eno največjih senzacij v zgodovini svetovnega pokala in zmagala na slalomu v Mammoth Mountainu v ZDA.
Takrat komaj 17-letna smučarka, ki pred tem nikoli ni stala na stopničkah na tekmah svetovnega pokala, si je s štartno številko 36 prvo zmago priborila z odlično drugo vožnjo - po prvi je bila 15.
Do konca kariere – upokojila se je 15. marca 2012 – je Pärsonova dosegla 42 zmag, od teh 18 slalomskih. Dvakrat je osvojila veliki kristalni globus (2004 in 2005), poleg tega pa tri male za veleslalom in po enega za slalom in superkombinacijo.
Z olimpijskih iger ima po eno zlato (slalom v Torinu 2006) in srebrno (veleslalom, Torino 2006) medaljo ter štiri bronaste (slalom v Salt Lake Cityju leta 2002, smuk in kombinacija v Torinu 2006 in kombinacija v Vancouvru 2010), s svetovnih prvenstev pa sedem zlatih, dve srebrni in štiri bronaste medalje.
Danes v slalomu podobno kot svoj čas Pärsonova prevladuje mlada ameriška smučarka Mikaela Shiffrin, ki je rekorderka v številu slalomskih zmag.
Zgodilo se je še:
Leta 1938 je bil odprt štadion Nacional de Chile, ki sprejme 66.650 navijačev. Arhitektura objekta je podobna kot pri Olimpijskem štadionu v Berlinu, gostil pa je tekme svetovnega prvenstva leta 1962.
Leta 1961 je Nizozemec Anton Geesink postal prvi Nejaponec, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v judu.
Leta 1965 se je rodila Katarina Witt, največja zvezdnica umetnostnega drsanja. Za takratno Vzhodno Nemčijo je osvojila zlati olimpijski medalji v Sarajevu leta 1984 in Calgaryju štiri leta pozneje. Na svetovnih prvenstvih je slavila štirikrat (1984, 1985, 1987 in 1988), na evropskih pa šestkrat.
Leta 1995 je telovadec Aljaž Pegan na drogu z oceno 9,812 zmagal na tekmi za veliko nagrado Züricha.
Leta 1997 je takratni brazilski minister za šport Pele obiskal London, da bi prisostvoval svečanosti, na kateri ga je kraljica Elizabeta povišala v viteza.
Leta 2000 je v Ljubljani v 63. letu po dolgotrajni bolezni umrl legendarni radijski reporter Franci Pavšer. Posebej nepozabni so bili njegovi prenosi tekem v alpskem smučanju, ko je znal na poseben način opisati zmagoslavne trenutke Bojana Križaja, Roka Petroviča in drugih junakov snežnih strmin. Športne dogodke je spremljal od leta 1962 do upokojitve leta 1998.
Leta 2003 je brazilski nogometni matador Ronaldo na derbiju med madridskima kluboma Real in Atletico (2:0), za "kraljevi" klub dosegel najhitrejši zadetek v španski prvi ligi, in sicer samo 16 sekund po začetnem udarcu.
Leta 2018 je hrvaški nogometni zvezdnik Luka Modrić za svoje igre v letu 2018 dobil še prestižno nagrado zlato žogo, ki jo podeljuje francoska nogometna revija France Football. Med 30 nominiranci je bil tudi slovenski vratar Jan Oblak, ki je v izboru končal na 25. mestu.
Leta 2019 je bil Luka Dončić izbran za najboljšega igralca meseca novembra zahodne konference v ligi NBA.
Leta 2020 je slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič prejel nagrado zlato kolo za najboljšega kolesarja leta 2020 po izboru mednarodne žirije novinarjev.
Leta 2021 je v oseminosemdesetem letu starosti umrl nekdanji prvi mož svetovne atletike Lamine Diack. Senegalec je bil predsednik kraljice športov med letoma 1999 in 2015, ko ga je na kongresu pred svetovnim prvenstvom v Pekingu nasledil Britanec Sebastian Coe.
Leta 2021 je v starosti 89 let umrl Horst Eckel, zadnji preživeli član nemške nogometne reprezentance, ki je leta 1954 osvojila naslov svetovnega prvaka.
Leta 2022 je argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi odigral jubilejno tisočo tekmo in z golom svoji reprezentanci pomagal do uvrstitve v četrtfinale svetovnega prvenstva v Katarju, Argentina je v osmini finala z 2:1 premagala Avstralijo.
Rodili so se:
1923 pokojni hrvaški nogometaš Stjepan Bobek
1950 nekdanji kubanski atlet Alberto Juantorena
1953 nekdanji avstrijski alpski smučar Franz Klammer
1955 nekdanji slovenski hokejist Ivan Ščap
1960 nekdanji ruski hokejist Igor Larionov
1965 nekdanja nemška umetnostna drsalka Katarina Witt
1970 nekdanji francoski nogometaš Christian Karembeu
1971 nekdanja slovenska smučarska tekačica Nataša Lačen
1973 nekdanji slovenski košarkar Boris Gorenc
1977 nekdanji poljski smučarski skakalec Adam Malysz
1981 nekdanji španski nogometaš David Villa
1982 ganski nogometaš Michael Essien
1984 romunski nogometaš Cosmin Moti
1985 madžarski plavalec Laszlo Cseh
1990 slovenski nogometaš Mustafa Nukić
1990 belgijski nogometaš Christian Benteke
1991 francoski biatlonec Simon Desthieux
1992 izraelski nogometaš Eli Dasa
1998 slovenski nogometaš David Brekalo
1998 slovenska odbojkarica Mirta Velikonja Grbac
2000 italijanska veslačica Greta Martinelli
