Četrtek, 23. 10. 2025, 8.12
3 ure, 53 minut
Hrvaška država prek Fine prevzema Ljubljansko borzo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
Hrvaška finančna agencija Fina prek prevzema Ljubljanske borze pridobiva neposreden vpogled v slovenski kapitalski trg, kar sproža vprašanja o interesih in varnosti slovenskega finančnega sistema. Hrvaški finančni minister bojazni zavrača kot neutemeljene.
Če bo nova lastnica ljubljanske borze postala hrvaška državna finančna agencija Fina, bi lahko s tem Slovenijo spet prepeljala žejno čez vodo. Lastnica Fine je hrvaška država, ki bi prek stoodstotnega prevzema Zagrebške borze na ta način postala tudi lastnica Ljubljanske borze. Dosedanja lastnica Ljubljanske borze je prav Zagrebška borza, s prevzemom pa bi hrvaška država dobila neposreden dostop do praktično vseh podatkov o delovanju slovenskega kapitalskega trga, piše portal Necenzurirano.
Hrvaška državna finančna agencija Fina, ki naj bi v preteklosti ovirala izterjavo dolgov Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem, bo verjetno prek Zagrebške borze postala lastnica Ljubljanske borze. Gre za državni projekt, ki ga vodi hrvaški finančni minister Marko Primorac, prav Fina pa je imela v preteklosti ključno vlogo pri blokadi slovenskih interesov.
Od 90. let so hrvaška sodišča in institucije, med njimi tudi Fina, takrat še kot hrvaški Zavod za plačilni promet (ZAP), ki je nasledil nekdanjo službo družbenega knjigovodstva, sistematično preprečevali izterjavo skoraj pol milijarde evrov dolgov hrvaških podjetij, ki jih je terjala tedanja Ljubljanska banka (LB), s čimer je ovirala interese slovenske države na Hrvaškem.
Fina ni upoštevala izvršb
Čeprav je LB imela pravnomočne izvršbe, Fina ni izvedla izterjav, saj je trdila, da LB ni več upravičena do teh sredstev, čeprav po sodni praksi ni imela pristojnosti odločati o vsebini pravnomočnih izvršb oziroma sodb, temveč bi jih morala izvršiti. Vse tožbe LB proti Fini so hrvaška sodišča zavrnila iz formalnih, ne vsebinskih razlogov. Sloveniji dolgov ni uspelo izterjati niti z meddržavno tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), s katero je zahtevala skoraj pol milijarde evrov odškodnine. ESČP se je štiri leta pozneje izreklo, da za to zadevo ni pristojno.
Spomnimo, dolgovi segajo v nekdanjo Jugoslavijo, ko so banke s sedežem v eni republiki v drugih republikah ustanavljale podružnice, ki so lahko tam zbirale devizne prihranke. Te so deponirale pri centralni banki v Beogradu. V zameno so prejele sredstva v dinarjih, ki so jih v teh republikah lahko posojale podjetjem po ugodnih obrestnih merah, pojasnjuje Necenzurirano.
Po razpadu države je Slovenija leta 1994 ustanovila Novo Ljubljansko banko (NLB). Hrvaška je nato od nje zahtevala poplačilo varčevalcev predhodnice torej LB, hkrati pa je začela blokirati izterjavo denarja, ki so ga hrvaška podjetja dolgovala iz najetih posojil in garancij Ljubljanski banki, tudi prek vmešavanja v sodne postopke. Ljubljanska banka je leta 1995 proti Fini vložila tožbo zaradi nezakonitega ravnanja in povzročene škode, a so jih hrvaška sodišča na vseh stopnjah zavrnila.
Zdaj agencija Fina prek prevzema Ljubljanske borze pridobiva neposreden vpogled v slovenski kapitalski trg, kar sproža vprašanja o interesih in varnosti slovenskega finančnega sistema. Hrvaški finančni minister Marko Primorac je v intervjuju za Delo te bojazni zavrnil kot neutemeljene, saj da je razvoj slovenskega trga kapitala tudi v interesu Hrvaške.
