Sreda, 16. 5. 2018, 4.00
5 let, 11 mesecev
Pranje denarja v Novi KBM: skrivnost izginulega diplomatskega pečata iz BiH
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,90
24
Parlamentarna komisija, ki je preiskovala sume pranja denarja v NLB in Novi KBM, je po naših informacijah pridobila številne nove informacije o pranju denarja v mariborski banki. Bo končno poročilo razkrilo, zakaj so uporabljali pečat častnega konzulata Bosne in Hercegovine, države visokega tveganja za pranje denarja, predmet, ki je pred štirimi leti izginil, in kaj ima s tem nekdanji visoki uslužbenec Nove KBM? Koga vse bo ovadil državni zbor?
Več mesecev trajajoča parlamentarna preiskava o sumih pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi KBM je končala svoje delo.
Končno poročilo bodo danes na zaprti seji obravnavali člani komisije. Z njenimi ugotovitvami bodo seznanili državni zbor, ta jih bo potrjeval še ta mesec. Predsednik komisije Jani Möderndorfer, sicer poslanec SMC, ugotovitev in poročila včeraj ni želel komentirati.
Toda po naših informacijah bodo člani komisije odločali tudi o tem, ali bodo poročilo poslali organom odkrivanja in pregona, torej policiji in tožilstvu. Na to daje slutiti tudi nedavna Möderndorferjeva izjava, da so v preiskavi odkrili več sumov kaznivih dejanj.
Primož Britovšek, nekdanji izvršni direktor v Novi KBM na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o sumih pranja denarja v NLB in NKBM, ki jo vodi Jani Moderndorfer.
Nove informacije o tem, kako so v Novi KBM prali denar
V delu, ki zadeva Novo KBM, naj bi namreč iz pričanj in dokumentov pridobili številne informacije o tem, kako se je vrsto let prek mariborske banke domala nemoteno pral denar.
V zadnjih mesecih smo na Siol.net serijsko razkrivali zaupne dokumente Banke Slovenije, ki so potrdili, da sistem preprečevanja pranja denarja v Novi KBM v obdobju, ko sta banko vodila Aleš Hauc in Robert Senica, ni deloval.
Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave Nove KBM
Tudi zato ni presenečenje, da so bili med njenimi komitenti celo pripadniki kriminalnih združb, povezanih z italijansko mafijo N'dragheto. Prav zaradi informacij o tem je preiskovalna komisija lani svoje delo razširila še na Novo KBM.
Jeseni 2016 pa je račun pri Novi NKBM odprla Dijana Đuđić, 32-letna državljanka Bosne in Hercegovine. Podatki iz tujine razkrivajo, da je samo v sedmih mesecih dvignila skoraj dva milijonov evrov denarja. Komisija se je posebej ukvarjala tudi s tem primerom in po naših podatkih pridobila dosedanje ugotovitve preiskovalnih organov.
Zakaj je Đuđićeva prišla v mariborsko banko?
Kot smo razkrili na Siol.net, je Đuđićeva na zaslišanju pred oblastmi v BiH priznala, da je denar, ki ga je dvigovala z različnih računov, izročala osebi iz najožjega kroga Mirana Vuka, župana Zavrča in nekdanjega lastnika družbe RM Vuk Holding. V zadnjih letih je bil njegov davčni svetovalec Rok Snežič, ki je poslovno in zasebno povezan z Đuđićevo.
Iz informacij, ki naj bi jih zbrala komisija, je mogoče razbrati, da Đuđičeva mariborske banke ni izbrala naključno, saj je očitno dobro vedela, kje bo lahko svoje posle v Sloveniji nemoteno opravljala naprej.
Dijana Đuđić
V Novi KBM je bil za nadzor nad preprečevanjem pranja denarja zadolžen izvršni direktor Primož Britovšek, tedaj eden od ključnih mož v banki. Gre za nekdanjega uslužbenca Sove, ki se je v njej zaposlil v obdobju prve vlade Janeza Janše.
Poročali smo že, da se je Britovšek v Novi KBM bolj kot s preprečevanjem pranja denarja ukvarjal z oviranjem tistih uslužbencev, ki so vrh banke opozarjali na to problematiko. Neučinkovit boj proti pranju denarja je Britovška, zaupnika Hauca in Senice, konec lanskega leta stal položaj in službo v NKBM. Ta je danes v lasti ameriškega sklada Apollo Global Management. Novi lastniki naj bi postali pozorni tudi na Britovškovo visoko zadolženost (več o tem v okvirju).
Kaj so poslanci izvedeli o Primožu Britovšku
Pričanja in dokumentacija, ki jih je pridobila komisija, bi lahko dodatno osvetljevala vlogo Britovška v tej zgodbi. Poslanci naj bi tako prišli celo do podatka, da naj bi Britovšek že leta 2014 odtujil pečat in del dokumentacije častnega konzulata Bosne in Hercegovine – države, ki velja za visoko tvegano pri pranju denarja.
Primož Britovšek in Robert Senica sta oba že zapustila Novo KBM.
Častni konzuli so nekarierni diplomati. Po Dunajski konvenciji, krovnem dokumentu, ki ureja mednarodne diplomatske odnose, pa imajo nekatere privilegije. Med njimi so na primer nedotakljivost arhivov in pošte. Po konvenciji so slovenski državni organi v preiskavah in postopkih dolžni čim manj ovirati opravljanje konzularnih nalog.
Častni konzulat BiH je v Mariboru leta 2010 ustanovil pokojni Smail Festić, znani galerist in oče Britovškove življenjske sopotnice Lejle Festić Britovšek. Namenjen je bil poglobitvi kulturnega sodelovanja med Slovenijo in BiH.
Toda v istem času je v družini Festić izbruhnil hud spor zaradi razdelitve očetovega premoženja. Pozneje naj bi Primož Britovšek in Lejla Festić Britovšek iz očetove galerije, kjer je bil sedež konzulata, odnesla večje število umetniških del, zaradi česar naj bi ju preostali člani družine leta 2016 prijavili policiji.
Kje je izginuli pečat, ne ve nihče
V tem času naj bi izginil tudi pečat konzulata, o čemer je bila prav tako obveščena policija. Na pojasnila policije o tem, ali je preiskava že končana in ali so v zadevi vložili ovadbo, še čakamo.
Kdo danes razpolaga s pečatom, ni znano. Prav tako ne, ali se morebiti uporablja za sporne posle, ki bi vključevali čezmejne pošiljke in prehode.
Nova vila družine Britovšek v Kamnici
Še več, obe državi imata očitno različne informacije o tem, ali častni konzulat sploh še obstaja. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so nam potrdili, da konzulat po smrti Smaila Festića ne deluje, a ostaja odprt po tem, ko so prejeli obvestilo veleposlaništva BiH, da bo v doglednem roku predlagalo novega častnega konzula. Na veleposlaništvu BiH v Ljubljani pa so nam zatrdili, da "konzulat v Mariboru ne obstaja".
"Z informacijo o zlorabi pečata nismo seznanjeni," so nam dejali na veleposlaništvu, kjer prav tako ne vedo, da bi se v zvezi z neupravičeno uporabo pečata vodila kakšna preiskava.
Na ministrstvu pa so nam pojasnili, da sodi nadzor nad delom tujih častnih konzularnih funkcionarjev v Sloveniji v pristojnost države pošiljateljice, v tem primeru torej BIH. Na vprašanje, ali je častni konzulat v Mariboru ministrstvu za zunanje zadeve vrnil diplomatski pečat, pa so nam na veleposlaništvu odgovorili, da "nam v tem trenutku ne morejo dati konkretnega odgovora".
Uslužbenec Nove KBM in potovanja v BiH
S Primožem Britovškom ni mogoče stopiti v stik. To smo skušali storiti tudi prek Lejle Festić Britovšek, a se na naše sporočilo ni odzvala. Na nedavnem zaslišanju pred parlamentarno komisijo je Britovšek izjavil, da "za nadzor nad pranjem denarjem v Novi KBM ni bil zadolžen po vsebini".
Na večino vprašanj ni želel odgovarjati, pri čemer se je skliceval na molčečnost, h kateri da ga je zavezala uprava banke. To so nam včeraj potrdili tudi na Novi KBM.
Poslanci naj bi po naših podatkih pridobili tudi informacije o domnevno sporni vlogi nekaterih uslužbencev iz Nove KBM. Eden od njih (ime hranimo v uredništvu) naj bi v spornem obdobju večkrat potoval v BiH.
Po naših informacijah je s temi podatki že od začetka leta seznanjen tudi predsednik uprave Nove KBM John Denhof. Na banko smo naslovili vprašanje, ali je omenjeni uslužbenec v kakršnihkoli internih postopkih banke ali preiskavi, a so nam pojasnili, da notranjih razmerij do zaposlenih ne komentirajo.
Za zdaj ni znano, ali so poslanci morebiti pridobili tudi podatke o kakršnih kolih povezavah med Britovškom in Đuđićevo oziroma Snežičem.
Igor Šujica: Dijane Đuđić ne poznam
Dokazov, da bi bil Britovšek v neposrednih stikih z obema v času, ko se je Đuđićeva odločila za odprtje računa, ni. Neuradno pa smo izvedeli, da se Rok Snežič in Lejla Festić Britovšek poznata že vrsto let. Bila sta namreč sošolca.
Po naših podatkih je sicer Đuđićeva račun odprla v poslovalnici Maribor – centrala, ki jo vodi Darja Judar, žena Srečka Judarja, nekdanjega direktorja KBM Investa v času, ko je Novo KBM vodil Matjaž Kovačič. Z njim je Judar poslovno sodeloval tudi po odhodu iz banke. V letih 2012 in 2013 je bil nekaj časa lastnik Kovačičevega svetovalnega podjetja MK-Fin.
Igor Šujica, nekdanji direktor KBM Leasing, in Andrej Plos, predsednik uprave Sparkasse
Pri tem naj bi poslanci pridobili tudi informacijo, da je Đuđićevi odprtje računa pri Novi KBM svetoval nekdanji direktor KBM Leasinga Igor Šujica, ki je skupaj s Kovačičem v preiskavi zaradi nepremičninskih poslov na Hrvaškem, v katerih je skupina Nova KBM izgubila skoraj 30 milijonov evrov.
Šujica je to za Siol.net včeraj odločno zanikal. Pred Novo KBM je bila Đuđićeva komitentka banke Sparkasse, kjer je od leta 2013 zaposlen tudi Šujica. Kot je znano, je omenjena banka leta 2016 Dijani Đuđić zaprla račun, domnevno prav zato, ker naj bi se znašla pod lupo urada za preprečevanje pranja denarja.
Odplačati morata za več kot 800 tisoč evrov posojil
Primož Britovšek po podatkih, ki smo jih pridobili v zadnjih tednih, nima več v lasti pomembnejšega premoženja. Lastnica nepremičnin, ki so bile v njegovi lasti, je danes Lejla Festić Britovšek.
Na njih je vpisanih za več kot 800 tisoč evrov hipotek za posojila, ki zapadejo med letoma 2026 in 2040. Najprej, leta 2031, zapade 60 tisoč evrov vredno posojilo, najeto pri Novi KBM, pozneje pa še posojila pri banki Sparkasse, za katere sta zakonca Britovšek zastavila več nepremičnin. Glavnina posojil zapade po letu 2034.
Po naših izračunih morata za mesečni obrok v povprečju nameniti najmanj štiri tisoč evrov. O finančnih težavah Britovška smo prvič poročali že decembra lani.
24