Nova KBM Dijani Đuđić dovolila milijonske dvige gotovine

Nova KBM, tretja največja slovenska banka, je zaradi pomanjkljivosti v mehanizmih za preprečevanje pranje denarja že štiri leta pod drobnogledom Banke Slovenije. 

Poročali smo že, da so njeni inšpektorji postali pozorni na visoke zneske gotovine, ki so jih z računov, odprtih v obmejnih poslovalnicah, dvigovali številni italijanski državljani, nekateri od teh povezani tudi s tamkajšnjo mafijo. 

Banka Slovenije je zato NKBM:

• že aprila 2015 izdala prvo odredbo o odpravi kršitev. Z njo je mariborski banki prepovedala nadaljnje izplačevanje visokih zneskov gotovine z računov podjetij in zahtevala, naj o teh poizkusih redno poroča;
• maja 2016 pa je izdala novo, že drugo odredbo, saj Nova KBM zahtevanih ukrepov ni izpolnila.

Odredba je eden od najstrožjih ukrepov, ki jih banka dobi v postopku nadzora. Toda dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net, razkrivajo, da je bilo v mariborski banki tudi po dveh odredbah centralne banke še vedno mogoče nemoteno obračati denar sumljivega izvora.

Đuđićeva odprla račun za "lastne pologe"

Oktobra 2016, torej pet mesecev po tem, ko so inšpektorji centralne banke Novo KBM še drugič opozorili na pomanjkljivosti pri preprečevanju pranja denarja, se je namreč v njeni poslovalnici v središču Maribora oglasila Dijana Đuđić. 

Foto: Matej Povše Bančnemu uslužbencu je predložila potni list in odprla račun. Dokumenti razkrivajo, da je kot namen odprtja računa navedla "lastne pologe". 

V naslednjih devetih mesecih je prek tega računa obrnila skoraj dva milijona evrov denarja, ki je prišel iz različnih držav, končal pa v gotovini. 

Denar je, kot je Đuđičeva lani priznala na zaslišanju pred bosansko finančno-obveščevalno agencijo, izročala osebi iz najožjega kroga Mirana Vuka, župana Zavrča in nekdanjega direktorja podjetja RM Vuk, ki je danes v osebnem stečaju. Njegov dolgoletni davčni svetovalec je Rok Snežič. 

Nenavadno ravnanje Nove KBM

Septembra lani je urad za preprečevanje pranja denarja po naših podatkih v zvezi z računom Dijane Đuđić pri Novi KBM ugotovil razloge za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, ki bi lahko izviral iz kaznivih dejanj davčne zatajitve. 

Kako je torej mogoče, da je Đuđičeva več mesecev nemoteno na računu v Sloveniji prejemala in dvigovala denar?

Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave Nove KBM Foto: STA , Podatki, ki smo jih zbrali v zadnjih tednih, v nenavadno luč postavljajo ravnanje Nove KBM, ki je od spomladi 2016 v večinski lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management.

Dijana Đuđić je namreč lahko račun pri tej banki kot fizična oseba odprla, četudi se je pred tem po naših podatkih znašla pod lupo urada za preprečevanje pranja denarja. Že včeraj smo poročali, da je zelo verjetno prav zaradi tega razloga leta 2016 zaprla svoj podjetniški račun pri banki Sparkasse. 

Takoj ko je prišel denar, ga je Đuđićeva dvignila

A v Novi KBM ji oktobra 2016 pri odprtju računa niso delali težav. 

Takrat je banko še vodil Robert Senica, ki je moral nekaj tednov pozneje položaj odstopiti Johnu Denhofu. Za področje preprečevanje pranja denarja pa je bil kot izvršni direktor zadolžen Primož Britovšek, nekdanji agent Sove, ki ga je v banko pripeljal nekdanji predsednik uprave Aleš Hauc, imenovan v obdobju druge vlade Janeza Janše.

Đuđičevi so v banki pri kategoriji tveganja dali oznako "B", kar pomeni, da je niso ocenjevali kot tvegano. 

Primož Britovšek in Robert Senica Foto: Mediaspeed

Takoj po odprtju računa je Đuđićeva nanj začela dobivati prve prilive. Konec novembra ji je je slovaško podjetje Eleka, ki ga je po naših podatkih obvladoval Miran Vuk, v dveh delih skupaj nakazalo okrog 350 tisoč evrov. 

Denar je Đuđićeva takoj dvignila, kar so opazili tudi na banki. Še isti dan je na urad vložila prijavo zaradi sumljivih transakcij, a so ji tam po pregledu pojasnili, da niso našli znakov kaznivih dejanj. 

Davčni utajevalci, slamnate osebe, družina Snežič ...

Čeprav je denar sumljivega izvora na račun prihajal še naprej, iz Nove KBM novih prijav uradu več ni bilo. Pri tem je treba opozoriti na naslednja nakazila.

1. Februarja lani je Đuđićeva od slovenskega podjetja Hema Tel v dveh delih prejela skoraj 400 tisoč evrov. To je od leta 2016 v lasti Radomirja Šućurja, 36-letnega državljana BiH s stalnim prebivališčem v okolici Banjaluke. Zaradi utemeljenega suma davčne utaje je junija lani podjetje Hema Tel po odločitvi finančne uprave (Furs) ostalo brez identifikacijske številke za DDV. 
2. Maja lani je v štirih obrokih prejela 180 tisoč evrov od ciprskega podjetja Barzio Holdings. Povezano je z Radom Snežičem, stricem Roka Snežiča. Temu podjetju je Rado Snežič leta 2009 prodal družbo Meltal. 
3. Visoke zneske so ji nakazovali tudi preostali posamezniki iz Republike Srbske, ki so imeli v tej gotovinski mreži vlogo slamnatih oseb. Ena od teh je bilo slovensko podjetje v lasti Jelene Sladojević. Gre za državljanko BiH, ki je imela v Avstriji odprt račun, s katerega je v petih mesecih dvignila tri milijone evrov. Prilivi na račun, odprt na ime Jelene Sladojević, so prihajali tudi od podjetij, kjer se kot zastopnika ali pooblaščenca na računih pojavljata Dijana Đuđić in Rok Snežič, je razvidno iz dokumentov. Šlo je torej za verižne denarne transakcije. 

Da je avstrijski finančni urad marca lani o teh poslih obvestil slovenske organe, smo razkrili včeraj. 

Ko so bili inšpektorji BS v Novi KBM, je Đuđićeva dvigovala denar

Dijana Đuđić je denar, ki ga je prejemala, ali sproti dvigovala z računa ali posojala različnim fizičnim osebam. 

Rok Snežič Foto: Matej Leskovšek Vse to je počela v obdobju, ko je Banka Slovenije v Novi KBM lani spomladi uvedla nov, že tretji inšpekcijski nadzor. 

Še več, v isti poslovalnici mariborske banke je marca lani račun odprl še en državljan BiH, povezan z Đuđićevo. To je bil Bojan Savanović, ki je imel vlogo slamnate osebe. Iz dokumentov je namreč razvidno, da je denar z računov, ki jih je odpiral v različnih državah, v resnici dvigovala Đuđićeva. Z njegovih računov je skupaj dvignila za skoraj 880 tisoč evrov gotovine. 

Še junija lani so iz Nove KBM za Siol.net pojasnili, da "so v roku izpolnili ukrepe glede ureditve sistema poročanja o sumih pranja denarja, ki jo je banki naložila Banka Slovenije". Takrat je bil za to področje še vedno zadolžen Britovšek.

A v Banki Slovenije so bili drugačnega mnenja. Lani septembra je mariborski banki izdala že tretjo odredbo. Nov rok za odpravo kršitev je 30. april. 

Zakaj je od prijave do prijave minilo devet mesecev?

Morda so se tudi zato ameriški lastniki Nove KBM naposled odločili ukrepati. 

Šele 20. julija lani je Đuđićeva naposled zaprla svoj račun. Dan pozneje jo je Nova KBM prijavila uradu za preprečevanje pranje denarja. To se je zgodilo več kot devet mesecev po tem, ko je na banki odprla račun.

"Stranka je uporabljala račun za poslovanje, ki je po vsebini drugačno od tistega, ki ga je navedla ob odpiranju računa. (...) V mesecu maju 2017 so bila nakazana štiri nakazila po 45 tisoč evrov s Cipra, ki jih je v celoti dvignila v gotovini. (...) Podani so znaki, ki kažejo na sum pranja denarja," je uradu sporočila banka.

Primož Britovšek med zaslišanjem pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Foto: Siol.net/ A. P. K. Medtem ko Đuđićeva, ki je konec leta s Slovensko demokratsko stranko (SDS) podpisala pogodbo o odobritvi 450 tisoč evrov vrednega posojila, danes očitno posluje prek računa na Madžarskem, je Britovšek jeseni moral zapustiti banko. 

Informacije o sumih pranju denarja prek Nove KBM je že v začetku leta začel zbirati tudi ameriški urad za preprečevanje pranja denarja (FinCEN). V Apollu jih niso komentirali, v FinCEN pa so v odzivu za Siol.net poudarili, da "v tej zadevi ne dajejo informacij". 

"V Novi KBM delujemo skladno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. ki je začel veljati novembra 2016. Temu smo prilagodili tudi naše interne procese," so že julija sporočili iz banke, kjer informacij o poslih s posameznimi strankami ne dajejo. Z Dijano Đuđić ni mogoče priti v stik.