Petek, 18. 9. 2020, 6.37
4 leta, 3 mesece
Dieselgate - pet let po 19. septembru 2015
Je res že pet let? Dan, ko so Američani šokirali Volkswagen.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Volkswagen ID.3 in nova platforma MEB sta neposredna Volkswagnova rezultata dizelske afere. Prvi namenski električni avtomobil pa vseeno zamuja na trg in do prvih kupcev prihaja prav ob petletnici razkritja afere v ZDA.
Pet let je kratko obdobje, v katerem pa se je vsaj v avtomobilski industriji spremenilo skoraj vse. Volkswagnova dizelska afera je pospešila elektromobilno revolucijo in tudi Volkswagnu, največjemu proizvajalcu avtomobilov v Evropi, začrtala nove smernice.
15. september leta 2015 je bil sprva povsem običajen dan. Volkswagen je v ZDA pripravljal predstavitev novega passata, v Evropi je avtomobilska industrija zaključevala nastop na avtosalonu v Frankfurtu. Volkswagnov koncern je vodil Martin Winterkorn, ki je le malo prej s čela največjega evropskega proizvajalca izrinil Ferdinanda Piecha, v ZDA pa je Elon Musk na noge šele postavljal svoj start-up z imenom Tesla.
Evropska avtomobilska industrija je na krilih prodaje bencinsko in dizelsko gnanih avtomobilov cvetela in predsedniki največjih proizvajalcev so se še (bolj ali manj) posmihali načrtom in viziji "tečnega" Muska. Govoril je o električni prihodnosti. Teslina model S in takrat komaj razkriti model X sta bila zelo vpadljiva avtomobila, toda strojno-tehnološko (menda) daleč od ravni slogana "Made in Germany".
Na salonu v Frankfurtu je Porsche resda predstavil koncept električnega športnika - ta je lani postal taycan - in tudi pri Audiju so za prihodnost že napovedali elektrifikacijo svojih avtomobilov. Vse to so bili prvi odgovori na Tesline prodajne uspehe.
To je bilo pred petimi leti. Petimi leti. To je krajše obdobje, kot ga preživi avtomobil v eni lastni generaciji.
Martin Winterkorn je s položaja predsednika uprave Volkswagna odstopil 20. septembra 2015.
Razkritje v ZDA je šokiralo tudi predsednika Winterkorna
Nato pa je 15. septembra ameriška okoljevarstvena organizacija (EPA) šokirala z napovedjo, da mora Volkswagen v ZDA s trga umakniti 500 tisoč avtomobilov. Po svetu je imelo sporne motorje kar 11 milijonov avtomobilov. Razlog je bil v odkritju naprave, ki med testiranjem izpustov poneveri podatke in tako omogoči uradno bistveno boljše podatke od realnih.
Pet dni pozneje je odstopil Winterkorn, ki je šokiran nad razkritjem zatrdil, da ni o tem ničesar vedel. Tudi v Sloveniji so morali pri Volkswagnu že nekaj dni po razkritju začasno ustaviti prodajo vozil s spornim dizelskim motorjem in čakati na navodila iz Wolfsburga.
Volkswagnova namenska platforma za električna vozila MEB napoveduje sinergijo med posameznimi znamkami koncerna.
Volkswagen je čez noč dal v "peto prestavo" in začel loviti Teslo
Volkswagen je začel kmalu zatem reševati svojo barko. V ZDA so sprejeli več deset milijard dolarjev kazni, v Evropi so se zaradi drugačnega tolmačenja tako visokim kaznim za zdaj dokaj dobro izognili.
Koncern je prevzel Herbert Diess in kmalu predstavil novo usmeritev koncerna. Poudarek so namenili še bolj izrazitemu razvoju lastne elektromobilnosti in vizijam Muska se ni čudil nihče več. Še posebej tisti dan, ko je Tesla razkrila model 3 in za svoj prvi velikoserijski avtomobil v nekaj dneh prejela več sto tisoč rezervacij.
So goljufali tudi drugi?
Izbruhu afere so sledile številne razprave o tem, ali ni morda takšno početje del strategije več avtomobilskih podjetij, ki si z njim znižujejo stroške. Preiskovalci so pod drobnogled vzeli več Volkswagnovih tekmecev, med drugim Daimler, BMW, Opel, Fiat in Mitsubishi. Ugotovitve so za zdaj skope, v avtomobilskih krogih pa je slišati, da naj bi nekateri proizvajalci po razkrinkanju Volkswagna hitro in potihoma prekinili svoje sporno početje.
Nemško sodišče je maja letos odločilo, da bo moral Volkswagen kupcem, ki so bili prizadeti v aferi, plačati odškodnino. Če pa bodo kupci želeli vrnitev kupnine, bodo morali upoštevati tudi amortizacijo avtomobila glede na prevožene kilometre.
Konec aprila je sicer koncern dosegel poravnavo z zvezo nemških potrošniških organizacij VZBV. Okoli 260 tisoč kupcem njegovih dizelskih vozil bo plačal med 1.350 in 6.527 evri, kar naj bi ga skupaj stalo okoli 830 milijonov evrov. Posameznikom sicer še vedno ostane možnost zasebne tožbe.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo okoli 6.000 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo. Postopek še traja, če ne bo uspešen, potrošniki ne bodo imeli stroškov.
Herbert Diess in Elon Musk med "skrivnim" nočnim testiranjem električnega volkswagna.
Predsednika Volkswagna in Tesle postala prijatelja
Pet let po izbruhu afere Dieselgate se je v avtomobilski industriji spremenilo skoraj vse. Pravzaprav sta bila prav Teslin model S in dizelska afera najvplivnejša dogodka svetovne avtomobilske industrije prejšnjega desetletja.
Volkswagen je prodajno še vedno kralj evropskega trga, Tesla pa z električnim modelom 3 podira rekorde prodaje električnih avtomobilov. Diess in Musk sta postala vsaj navidezna prijatelja, ki ne skoparita z medsebojnimi pohvalami. Diess je Musku celo dovolil preizkus električnega volkswagna ID.3 in javno objavil fotografijo lastnega testiranja tesle model Y, ki ga je označil za "referenčni avtomobil". Diess je začel Muska, avtomobilskega menedžerja s skoraj 39 milijoni sledilcev na Twitterju, celo posnemati s pojavljanjem na družbenih omrežjih - konkretno Linkendlinu.
Pet let po aferi Volkswagen prodaja znamke, Bugatti domnevno (še nepotrjeno) kar hrvaškemu Elonu Musku
Včerajšnja bombastična napoved, da bi se lahko koncern Volkswagen odrekel Bugattiju in ga prek Porscheja predal v roke hrvaški družbi Rimac Automobili, vendarle kaže na dejstvo, da razplet afere Dieselgate v Wolfsburgu še ni končan.
To se je spet zgodilo komaj pet let po tistem, ko so tam prav gotovo še podcenjevalno gledali na Muska in Teslo, zdaj pa jim lahko hrvaški start-up za električne avtomobile prevzame legendarno znamko Bugatti.
V prvem polletju 2020 je delež dizelskih motorjev pri novih avtomobilih v Evropi padel pod 30 odstotkov.
Bodo res sledili ukrepi za Seat in Lamborghini?
Pri tem proizvajalcu včeraj neuradnih navedb, da naj bi uprava Volkswagna že potrdila prodajo, niso hoteli komentirali. Ker navedb niso zanikali, se na tem področju očitno res nekaj dogaja. Tudi po smrti Piecha ima stari klan družine Porsche še vedno pomemben glasovalni delež pri vseh pomembnih odločitvah koncerna.
Teh odločitev pa bo v prihodnjih tednih in mesecih najbrž še več. Bugatti je nišna znamka, ki je bila predvsem Piechev osebni projekt in tudi njihov kultni veyron koncernu ni nikoli prinašal dobička. Vsaj neuradno se v paketu napovedi o prodaji Bugattija omenjajo tudi usode drugih znamk znotraj koncerna, konkretno Seata, Lamborghinija, Ducatija, ItalDesigna in Bentleyja. Prav lahko bi namreč združili znamki Seat in Cupra (zdaj Seatova podznamka), kjer pa bi imela Cupra vodilno mesto, in pod vprašaj postavili nadaljnje lastništvo omenjenih znamk.
Dizelska afera je začela padec prodaje dizlov in zato povečala izpuste CO2
Afera Dieselgate je močno vplivala na evropski avtomobilski trg. Pred petimi leti se je začela dokaj nesmiselna "vojna" proti dizlu, brez katerega pa bodo avtomobilisti težko preživeli.
Vzpon prodaje bencinskih motorjev je prinesel višje izpuste CO2, enako tudi prodaja športnih terencev, za nameček je uradne podatke o izpustih povečal tudi prehod na realnejši standard WLTP. Proizvajalcem zaradi ostrih predpisov EU grozijo izjemno visoke kazni, zaradi poznega začetka razvoja pa je ponudba na trgu električnih avtomobilov - ti namreč zares učinkovito znižujejo povprečni izpust CO2 posamezne znamke - še majhna, nezadostna.
Prodaja in deleži elektrificiranih avtomobilov sicer hitro rastejo, a na drugi strani želi EU dodatno zaostriti predpise. Tudi veliki naftni koncerni, kot je BP, v prihodnjih desetletjih napovedujejo drastičen upad povpraševanja po fosilnih gorivih in strm vzpon obnovljivih virov energije.
Vizija avtomobilskega Steva Jobsa, ki je raje kot strojnike zaposloval programerje
In edini, ki mu je do zdaj z električnimi avtomobili zares uspelo - presegli so že mejo milijon prodanih električnih vozil (višjega cenovnega razreda!) -, je prav Elon Musk. Tisti Američan, ki je bil na današnji dan pred petimi leti videti še kot malček, ki je nagajivo drezal v dobro naoljen ustroj s fosilnimi gorivi ustrojene avtomobilske industrije, ki je raje kot strojnike zaposloval programerje in ki danes pri Berlinu, Volkswagnu pred nosom, že gradi svojo novo veliko tovarno Gigafactory.
