Uspešno polletje za Dars

Foto: STA ,

Nadzorni svet, ki ga vodi Marjan Mačkošek in se mu te dni izteka štiriletni mandat v tej sestavi, je rezultate označil za odlične. Dars je v polletju ustvaril 251 milijonov evrov prihodkov, kar je nekaj več kot 11 odstotkov nad izidom v enakem obdobju lani, bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je ustavil pri 207 milijonih evrov, kar pomeni okoli 14-odstotno medletno rast, čisti dobiček pa je, kot navedeno, z 78 milijoni evrov lansko številko presegel za 20 odstotkov.

Mačkošek je v sporočilu za javnost po seji zapisal, da je nadzorni svet pod njegovim vodstvom, v katerem sedijo še Miha Juhart kot namestnik, Tatjana Colnar, Igor Pirnat in s strani zaposlenih imenovana Darko Kodrič in Martin Stožir, poleg rednih v svojem mandatu opravil še 25 dopisnih sej. Poudaril je, da je vse sklepe sprejel soglasno.

Mačkošek je poudaril, da je Dars v času mandata trenutne sestave nadzornega sveta bistveno povečal letne prihodke, s 377 milijonov evrov na več kot 510 milijonov evrov, dobro obvladoval stroške in dosegel odlične poslovne rezultate, kar po njegovih navedbah kažejo tudi primerjave z drugimi avtocestnimi družbami v Evropi. Zadolženost družbe se bo z 2,5 milijarde evrov konec letošnjega leta znižala na 2,08 milijarde evrov. V razmerju do letnega EBITDA je zadolženost leta 2015 dosegala 8,7-kratnik, danes pa predstavlja 4,75-kratnik, je dodal.

Podčrtal je še uvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za tovorna vozila in dodal, da je v povezavi s tem v sklepni fazi projekt rušitve in preureditve območij vseh cestninskih postaj. Uvedba sistema elektronskega cestninjenja ima poleg finančnih še druge pozitivne učinke, med katerimi je treba posebej izpostaviti zmanjšanje emisij CO2, je navedel.

Med dosežki Darsa v preteklih štirih letih je predsednik nadzornega sveta med drugim omenil še zgraditev odseka avtoceste Draženci-Gruškovje pred rokom in za bistveno nižjo vrednost, kot je bila predvidena v investicijskem programu, številne rekonstrukcije obstoječega omrežja avtocest, uspešno izvedene aktivnosti na severnem in južnem delu tretje razvojne osi, kar omogoča začetek gradbenih del že letos, zmanjšanje odprtih sodnih postopkov s 148 na 88 in končanje dolgoletnega sodnega spora z italijansko družbo Impresa Grassetto glede predora Trojane s sodno poravnavo. Doseženo je rezultat zelo korektnih in profesionalnih odnosov vseh ključnih deležnikov družbe, je v izjavi po seji še poudaril predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek.

25 let Darsa

Dars je danes z nekaj več kot 1.200 zaposlenimi ena največjih družb v lasti Republike Slovenije. Pa ste vedeli, da družba letos "praznuje" 25 let?

Od začetka delovanja družbe 1. januarja 1994 je bila njihova osnovna naloga organizacija gradnje avtocest in vse s tem povezane aktivnosti. S tem dnem pa so tudi prevzeli v upravljanje in vzdrževanje vse že zgrajene avtoceste, infrastrukturne objekte in naprave na njih ter obveznost pobiranja cestnine. Poleg tega v imenu Republike Slovenije in za njen račun opravljajo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.

Včeraj, danes in jutri

Avtocestna zgodba v Sloveniji se je začela z zgraditvijo prve, 32 kilometrov dolge avtoceste od Vrhnike do Postojne, ki je bila prometu predana 29. decembra 1972. Gradnja avtocest je bila največji infrastrukturni projekt zadnjih desetletij v Sloveniji, velika investicija, ki je postala hrbtenica sodobne mobilnosti in pospeševalka gospodarske rasti.

Mednarodni tovorni promet prek Slovenije se je v zadnjih letih povečeval zaradi večje gospodarske aktivnosti v EU, porast prometa osebnih vozil pa pripisujemo razcvetu turizma v jadranski regiji. Po deležu tranzitnega prometa spada Slovenija v sam evropski vrh, najpomembnejše poti pa potekajo med Madžarsko in Italijo, Romunijo in Italijo ter Poljsko in Italijo

Med najpomembnejše prometne povezave, ki so trenutno v gradnji, spadata druga cev predora Karavanke in tako imenovana tretja razvojna os, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). V času, ko je avtocestno omrežje že precej razvito, postajajo vedno pomembnejše obnove in nadgradnje obstoječe infrastrukture v upravljanju Darsa.

Obnavljanje vozišč in objektov

Z novozgrajenimi odseki in drugimi infrastrukturnimi projekti je pot za uporabnike hitrejša, krajša in varnejša. Ker nove avtocestne povezave prevzemajo velik del mednarodnega prometa z obstoječih cest, na Darsu izboljšujejo tudi kakovost življenja ljudi.

V prihodnosti Dars čaka še veliko dela na področju obnavljanja avtocestnega omrežja, saj se to stara, prometne obremenitve na njem pa se povečujejo. Posamezne avtocestne odseke prevozi na letni ravni v povprečju več kot 60 tisoč vozil na dan, prav na vseh pa promet iz leta v leto narašča. Med obnovitvenimi deli prevladujejo preplastitve vozišč, obnove premostitvenih objektov in sanacije nasipov.

Na terenu v vsakem vremenu, tudi ponoči

Več kot 600 zaposlenih na avtocestnem omrežju opravlja več kot 120 različnih del - podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Skupaj tako na leto opravijo več kot 845 tisoč ur vzdrževanja, da lahko vožnja poteka kar najbolj udobno.

Da so naši vzdrževalci lahko v čim krajšem času tam, kjer so najbolj potrebni, je delo organizirano v devetih avtocestnih bazah in šestih izpostavah, ki so razporejene po celotnem avtocestnem omrežju. Redna vzdrževalna dela praviloma opravljajo v krajših obdobjih zunaj prometnih konic, tako da čim manj ovirajo promet.

Na najbolj izpostavljenih odsekih avtocest in hitrih cest, kjer delne zapore najbolj vplivajo na pretočnost prometa, opravljajo nujna vzdrževalna in obnovitvenega dela ponoči. Tako brez motenja prometa izvajajo pripravljalna in izvedbena dela pri sanaciji vozišča, urejajo vegetacijo s škropljenjem in košnjo, izvajajo čiščenje z visokotlačnimi čistilci, urejajo talne označbe ter postavljajo in odstranjujejo signalizacijo.

Pametna avtocesta

Darsovi sistemi za nadzor in vodenje prometa so nameščeni na najbolj prometnih odsekih avtocest in samodejno uravnavajo omejitve hitrosti, zaznavajo nasproti vozeča vozila, zastoje in ustavljena vozila.

S temi sistemi opremljajo vedno več odsekov, vlagajo v videoopremo in cestne vremenske postaje, obnovili pa so tudi informacijski sistem klica v sili. Voznike na cestno dogajanje opozarjajo portali, polportali, spremenljiva kažipotna signalizacija in znaki LED. Vse daljše predore v Sloveniji so opremili s sistemi detekcije požara in dima, sistemi za prezračevanje in obvladovanje dima, informacijskimi in gasilnimi sistemi ter spremenljivo prometno signalizacijo. S talnimi oznakami LED so na Darsu označili tudi varnostno razdaljo za tovorna vozila v predorih. Nameščajo opremo, ki zaznava napačne uvoze na avtocesto in opozarja voznike na nevarnost. Postavljajo radarske sisteme, ki točkovno beležijo prekoračitve hitrosti.

Potencialno najbolj nevarne in obremenjene odseke nameravajo opremiti s sistemi sekcijskega merjenja hitrosti, saj so s pilotnim projektom ugotovili velike pozitivne učinke na varnost.

Izboljšanje življenjskih pogojev na območju avtocestnega omrežja

Za ohranjanje naravnih habitatov je treba prostoživečim živalim zagotoviti prehajanje čez avtocesto oz. pod njo, zato so na Darsu med drugim zgradili ekodukte – nadvoze, namenjene izključno prehajanju živali, prilagodili podvoze in prepuste ter podaljšali premostitve čez vodotoke. Priključke na avtoceste opremljajo z zvočno odvračalno napravo za živali. Kadar posegajo v posebna območja varstva za ptice, se po potrebi zagotavljajo tudi nadomestni habitati. Na območjih ob trasi avtocest in hitrih cest izvajajo protihrupno zaščito zaradi prometa že od leta 1988. Do danes so postavili skupno 156 kilometra protihrupnih ograj.

Prometna varnost ni naključje

Dars uporabnikom avtocestnega omrežja želi zagotoviti varno potovanje in v ta namen polno izkoristiti hiter tehnološki razvoj. Že sama gradnja modernega avtocestnega omrežja je s preusmeritvijo prometa na varnejše omrežje v preteklih desetletjih pripomogla k izboljšanju statistike prometne varnosti.

Z odstranitvijo cestninskih postaj po uvedbi elektronskega cestninskega sistema za težka vozila v letu 2018 so dodatno pripomogli k povečanju varnosti v cestnem prometu. Prizadevajo si za dolgoročno zagotavljanje višje ravni prometne varnosti, zato stalno vlagajo v obnove in nadgradnje obstoječe cestne infrastrukture ter odkrivajo in se trudijo zavarovati potencialno nevarna mesta, ki jih določijo na podlagi stalnega spremljanja dogajanja in meritev na cesti. Vpeti so v mednarodne projekte, vlagajo v raziskave in analize ter izboljšanje kakovosti podatkov o stanju na avtocestnem omrežju. Z vgrajevanjem varnostne opreme, kot so varnostne ograje, mehovi za blaženje trkov in dodatne označbe, zmanjšujejo možnost hujših nesreč. Vsa nadgradnja je namenjena povečanju pasivne varnosti uporabnikov avtocest ter izboljšuje pretočnost prometa in udobje med vožnjo, a za pravo prometno varnost samo Darsovi napori ne zadostujejo, svoj del moramo opraviti tudi udeleženci v prometu.

Preberite tudi:

Avtomoto Situacije, ki jih doživljajo Darsovi cestni vzdrževalci

Avtomoto Darsov ukrep, ki se je izkazal za zadetek v polno

Avtomoto Slovenske avtoceste: nove nadzorne točke za večjo varnost in boljšo pretočnost

Avtomoto Kaj se bo poleti dogajalo na avtocestah?

Avtomoto Situacije, ki jih doživljajo Darsovi cestninski nadzorniki

Avtomoto Aplikacija, s katero se boste ognili zastojem

Avtomoto Kako "fer" je slovenski šofer?

Avtomoto Pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti rešuje življenja

Avtomoto Kaj vse nas letos čaka na slovenskih avtocestah?

Avtomoto Veliki brat, ki skrbi za varnost na slovenskih cestah

Avtomoto Toliko voznikov je lani vozilo v napačno smer na slovenskih avtocestah