Torek, 18. 12. 2018, 4.00
5 let, 11 mesecev
Druga plat slovenske pregovorne odvisnosti od avtomobila
Slovenska realnost: Vzeli bi nam avto, a brez njega ne moremo
Slovenci imamo več kot 1,1 milijona osebnih avtomobilov in večina prebivalcev je zaradi razdrobljenosti poselitve in počasnega javnega prevoza od njih popolnoma odvisnih. Primerjava potovanja z avtom, vlakom in avtobusom med večjimi kraji v državi prikazuje, zakaj vse manj Slovencev uporablja javni prevoz in bo samo letos kupilo več kot 50 tisoč novih osebnih avtov.
Slovenija ima kljub svoji majhnosti zelo razdrobljeno prebivalstvo, to pa skupaj s slabo razvitim javnim prevozom vpliva na veliko število lastniških avtomobilov. Konec leta 2017 jih je bilo v Sloveniji registriranih 1,1 milijona. V zadnjih 20 letih se je število registriranih avtomobilov v Sloveniji podvojilo in samo letos bo na slovenske ceste zapeljalo okrog 50 tisoč novih.
Zakaj velika večina Slovencev brez avta v resnici ne more?
Odvisnost Slovencev od avtov dokazujejo potovalni časi z različnimi oblikami javnega prevoza, ki so največja ovira pri večji uporabi vsakdanjega javnega prometa. Ta je stroškovno sicer primerljiv z vožnjo avtomobila (brez upoštevanja amortizacije vozila, vinjete, parkiranja v mestu …) in bi lahko z modernizacijo (digitalne storitve, brezžični internet, hitrost, povezovanje med različnimi oblikami javnega prevoza) v prihodnje razbremenil slovenske ceste in tudi vplival na manjši izpust CO2 iz prometnega sektorja.
Primerjava cen in časa potovanja z javnim prevozom do Ljubljane:
Potovanje z vlaki je med večjimi kraji v Sloveniji predvsem zelo počasno. Strošek javnega prevoza ni sporen, drugače je s časom potovanja
Primerjali smo potrebni čas za potovanje in strošek iz nekaterih večjih slovenskih mest do Ljubljane. Ugotovili smo, da je strošek vožnje v eno smer večinoma povsem primerljiv med avtomobilom (predpostavili smo porabo 7 litrov dizla na 100 kilometrov), vlakom in avtobusom. Pri zadnjih je cena odvisna od hitrosti potovanja oziroma števila prestopanj. Kdor bi potoval z najpočasnejšim vlakom, bi za pot porabil precej manj denarja kot z avtomobilom.
Toda zaplete se pri času potovanja. Če na primer iz Nove Gorice v Ljubljano z avtomobilom potujemo približno eno uro, bi z avtobusom za to pot potrebovali vsaj dve uri. Če bi izbrali prevoz z več prestopi, lahko čas vožnje do prestolnice doseže dve uri in pol. Kdor bi želel to pot opraviti z vlakom, bi moral obvezno prestopiti na Jesenicah ali v Sežani. Čas potovanja bi znašal skoraj tri ure.
#NovaGorica-#Ljubljana
— Javni prevoz/Public transport (@javniprevoz) December 16, 2018
➡️ avto, 1h 15 min, poraba goriva cca 10€
➡️ #avtobus, od 1 h 53 min do 2h 41 min, cena #vozovnice cca 10,70€
➡️ #vlak, od 2h 42 min do 4h 11min, brez direktne povezave, redna cena vozovnice 9,56€@slozeleznice, kje so direktni vlaki? #javniprevoz pic.twitter.com/T9sA3KZwcv
Iz Kopra v Mursko Soboto z vlakom vsaj šest ur
Med Novim mestom in Ljubljano lahko hitreje potujemo z avtobusom kot z vlakom. Po tirih boste za pot potrebovali vsaj uro in 20 minut, večina dnevnih vlakov pa tja potuje skoraj dve uri. Avtobus potrebuje dobro uro, lahko pa tudi uro in 40 minut.
Podobne so tudi razmere za potovanje v Koper, kamor je mogoče enkrat na dan potovati z neposredno linijo, v preostalih primerih pa je nujen en prestop. Uro in 40 minut ali debeli dve uri sta veliko več kot čas za potovanje z avtomobilom (kadar na avtocesti seveda ni zastojev), ki znaša dobro uro.
Kdor bi želel prečkati Slovenijo od Kopra do Murske Sobote, bi z vlakom potreboval šest ur (z vmesnim avtobusnim prevozom med Koprom in Sežano), ob uporabi zgolj vlaka pa čas potovanja naraste na skoraj šest ur in 50 minut. Z avtomobilom to pot prevozimo v slabih treh urah.
Leta 2017 je bil avtomobil za Slovence glavno prevozno sredstvo na kar 68 odstotkih vseh poti. V Sloveniji je registriranih 1,1 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni dva na tri Slovence oziroma Slovenke, ki so stari vsaj 18 let. Medtem ko v povprečju zelo malo uporabljamo javni prevoz, precej pogosteje pešačimo. Za avtomobilom je bila lani namreč hoja druga najbolj razširjena oblika mobilnosti, in sicer za 21 odstotkov vseh opravljenih poti. Tudi kolesarjenje je v povprečju pogostejše kot ena izmed oblik javnega prevoza (vlak, avtobus). Toda Slovenci se peš odpravimo le na kratke razdalje, prehodim največ en kilometer. V drugih primerih je bil najpogosteje izbran avtomobil. Javni prevoz v povprečju največkrat uporabimo za razdalje od 20 do 30 kilometrov.
Z avtobusom se lahko med Ljubljano in Novo Gorico peljete tudi debeli dve uri in pol.
Moderne smernice mobilnosti tudi v Slovenijo? Toda Ljubljana je petkrat manjša od Münchna …
Pri tem pa je treba pogledati tudi drugo plat moderne mobilnosti. Slovenija se zaradi majhnosti mest – Ljubljana ima z 280 tisoč prebivalci le petino prebivalca nemškega Münchna – sicer ne more neposredno primerjati z večjimi evropskimi državami. Toda če vzemimo primer Murskosobočana ali Mariborčana, ki živi v mestu in morda svojega lastniškega avtomobila niti ne potrebuje, njegov nekajkratni letni obisk Ljubljane tudi iz vidika stroškovne in časovne komponente dobi določen smisel. Lastni osebni avtomobil omogoča udobje hitrega potovanja, a nikakor ni poceni.
Tudi v Slovenijo zato počasi prihajajo alternativne oblike uporabe avtomobila. Na eni strani so to sistemi "car sharinga" v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Murski Soboti, kjer avtomobile mesečno uporablja več kot tisoč posameznih voznikov. Prav tako smo že pisali o novem sistemu avtomobilskega Airbnb, kjer bi lastnik avtomobila tega lahko oddajal drugim in nasprotno.
23