SiolNET. Avtomoto Promet
1,74

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Estoniji brezplačen javni prevoz, kaj pa v Sloveniji?

1,74

termometer

Talin
Foto: Talin City Tourist Office & Convention Bureau

Estonska prestolnica Talin je že pred petimi leti uvedla brezplačni javni prevoz, od 1. julija pa je brezplačen prevoz omogočen po vsej državi. Uporaba javnega prometa se je povečala, a s seboj prinesla tudi negativne učinke. V Sloveniji je javni prevoz brezplačen v štirih mestih, v dveh največjih slovenskih mestih ga ne bo.  

Pred petimi leti je estonska prestolnica Talin uvedla brezplačni javni prevoz po tem, ko se je na referendumu zanj odločilo 75 odstotkov prebivalcev. S tem so postali največje mesto na svetu z brezplačnim prevozom. Vse, kar so morali prebivalci narediti, je bilo to, da so se registrirali kot prebivalci mesta in plačali dva evra za "zeleno karto".

V Talinu imajo 5 tramvajskih linij, 8 linij trolejbusov in 57 linij običajnih mestnih avtobusov. V Talinu imajo 5 tramvajskih linij, 8 linij trolejbusov in 57 linij običajnih mestnih avtobusov. Foto: Talin City Tourist Office & Convention Bureau

Estonija prva država z brezplačnim prevozom na svetu

Shema je postala tako priljubljena, da se je estonska vlada odločila uvesti brezplačni avtobusni prevoz za prebivalce po vsej državi. Od prvega julija lahko vsaka estonska dežela uvede brezplačni javni prevoz za svoje prebivalce. Zanj se je za zdaj odločilo 11 od 15 dežel, brezplačne možnosti prevoza pa pokrivajo večji del države. Če bo načrt Estonije uspešen, bo to postala prva država z brezplačnim prevozom na svetu.

Kako so javni prevoz naredili privlačnejši

Da bi javni prevoz naredili še privlačnejši, so v Talinu sprejeli številne ukrepe. Javni prevoz ima prednost pred drugimi oblikami prevoza na še več cestah, razširili so mrežo linij, povečali so frekvenco prevozov, nadgradili vozni park in zgradili več postajališč.

Javni promet ima v Talinu prednost povsod. Priročnost so povečali tudi s povezovanjem voženj, kupili so vozila z nižjim dnom, na postajališčih in na internetu so vzpostavili sistem informiranja v realnem času. Javni promet ima v Talinu prednost povsod. Priročnost so povečali tudi s povezovanjem voženj, kupili so vozila z nižjim dnom, na postajališčih in na internetu so vzpostavili sistem informiranja v realnem času. Foto: Talin City Tourist Office & Convention Bureau

Število potovanj z javnim prevozom nenehno raste

Vsi navedeni ukrepi so povzročili rast števila potovanj, ki jih opravijo vozila javnega prevoza. 

Povečalo se je tudi število ljudi, ki so registrirani kot prebivalci Talina. Ob koncu leta, torej preden so uvedli brezplačni prevoz, je imel Talin približno 416 tisoč prebivalcev, danes jih je nekaj manj kot 450 tisoč, rast pa pomeni tudi dodatne prihodke od davka na dohodek v mestnem proračunu, natančneje tisoč evrov na osebo na leto.

Medtem, ko je prihodek od na novo registriranih prebivalcev voda na mlin Talinu, država nad tem ni najbolj navdušena, saj pomeni manj prihodkov v proračun drugih mest, kar povečuje nesorazmerja med regijami. Medtem, ko je prihodek od na novo registriranih prebivalcev voda na mlin Talinu, država nad tem ni najbolj navdušena, saj pomeni manj prihodkov v proračun drugih mest, kar povečuje nesorazmerja med regijami. Foto: Talin City Tourist Office & Convention Bureau

Sprememba je v Talinu povzročila tudi druge neželene učinke

Podatkov o tem, ali so se z uvedbo brezplačnega prevoza izboljšale tudi zaposlitvene možnosti prebivalcev, ni, se je pa povečalo zadovoljstvo ljudi z javnim prevozom v Talinu. Podatkov o tem, ali so se z uvedbo brezplačnega prevoza izboljšale tudi zaposlitvene možnosti prebivalcev, ni, se je pa povečalo zadovoljstvo ljudi z javnim prevozom v Talinu. Foto: Talin City Tourist Office & Convention Bureau Približno leto po uveljavitvi brezplačnega javnega prevoza se je njegova uporaba v Talinu povečala za 14 odstotkov, je Oded Cats s tehnološke univerze Delft na Nizozemskem ugotovil v študiji primera o Talinu.

A avtorji študije so ob tem ugotovili tudi, da so tisti, ki so prej kratke razdalje v Talinu prepešačili, peš prehodili okoli 40 odstotkov poti manj kot prej.

Ob tem je potrebno omeniti še, da se je delež uporabnikov avtomobilov zmanjšal za pet odstotkov, hkrati pa se je za 31 odstotkov povečalo povprečno število kilometrov, ki jih vozniki prevozijo z avtomobili. Študija zadnji učinek razlaga s povečanjem dnevne razdalje z 7,98 na 9,07 kilometra na osebo, kar je 13-odstotno povečanje, ki ga je povzročila sprememba destinacij za nakupovanje in prosti čas.

Če povzamemo, je preskok z uporabe avtomobila na javni prevoz pospremil neželeni preskok s pešačenja k uporabi javnega prevoza in celo povečanju avtomobilskega prometa.

V Sloveniji brezplačen prevoz v štirih mestih

Talin sicer ni edino mesto z brezplačnim prevozom, po svetu ga ima še več drugih mest. V Sloveniji ga imajo Velenje, Ptuj, Nova Gorica in Murska Sobota.

Najdlje, že 12 let, se brezplačno po mestu vozijo prebivalci Nove Gorice, vsako leto se jih z avtobusi prepelje več kot pol milijona. Kot so nam povedali, so ga ohranili, ker se število potnikov vsako leto povečuje.

Ves strošek, ki znaša dobrega pol milijona evrov, financirajo iz proračuna. 70 odstotkov stroška odpade na občino Nova Gorica, 30 odstotkov pa na občino Šempeter-Vrtojba.

"V primeru plačljivega mestnega prometa se ocenjuje, da bi prihodek iz voznin ter morebitnih drugih subvencij znašal od 20 do 30 odstotkov teh prihodkov, kar pomeni, da sam brezplačni mestni promet pomeni dodaten strošek za občinski proračun v višini od 100.000 do 150.000 € letno," so nam povedali na občini Nova Gorica. "V primeru plačljivega mestnega prometa se ocenjuje, da bi prihodek iz voznin ter morebitnih drugih subvencij znašal od 20 do 30 odstotkov teh prihodkov, kar pomeni, da sam brezplačni mestni promet pomeni dodaten strošek za občinski proračun v višini od 100.000 do 150.000 € letno," so nam povedali na občini Nova Gorica. Foto: Bojan Puhek

Štiri občine bodo brezplačni prevoz ohranile in razvijale naprej

Razlogi, zakaj so se odločili za brezplačni prevoz, so pri vseh štirih mestih podobni. Želeli so razbremeniti mestno jedro, zmanjšati onesnaženje z zmanjšanjem vožnje z osebnimi avtomobili, razbremeniti parkirne površine. Prevoz so želeli zagotoviti tudi ranljivejšim skupinam. Občine želijo mesto razvijati po načelu trajnostne mobilnosti.

Vse štiri občine želijo brezplačni prevoz ohraniti, ga razvijati naprej, urnik in linije pa čim bolj prilagajati potrebam svojih občanov in s tem povečati uporabo.

 

Velenje (Lokal'c)

Ptuj

Nova Gorica

Murska Sobota (Sobočanec)

Število prebivalcev

24.939

17.793

13.491

11.129

Od kdaj brezplačno

september 2008

konec leta 2015

april 2006

september 2007

Št. linij

5

2

5

2

Najpogostejši uporabniki

Dijaki, študenti, šolarji, upokojenci, drugi

Vse generacije, prevladujejo starejši

Šolajoči (50 %), upokojenci (dobrih 20 %), zaposleni (20 %), drugi (10%)

Osnovnošolci, dijaki in starejši upokojenci

Učinki

Izboljšanje lokalne mobilnosti

Razbremenitev mestnega jedra

Zmanjšanje emisij CO2

Rast števila uporabnikov

Do dvakratno povečanje št evila prepeljanih potnikov v zadnjih 10 letih

Več kot enkratno povečanje števila prepeljanih potnikov v zadnjih 10 letih

Financiranje

Iz proračuna MO Velenje,

WG Projektiranje, investiranje in inženiring d.o.o (Nakupovalni center Velenjka) 300 eur/mesec,

Komunalno podjetje Velenje d.o.o., 1000 eur/mesec

Proračun (70 % Nova Gorica, 30 % Šempeter-Vrtojba)

proračun

proračun

Št. prepeljanih potnikov letno

400.000

73.807 (2017)

Več kot 500.000

129.566 (2015)

Strošek v EUR

355.446.08

108.446

500.000

120.000

Cilji v prihodnosti

- Brezplačen prevoz v celotni občini

- Posodobiti vozni park, čistejši okolju prijazni avtobusi

Razvoj dodatnih linij

- Številni ukrepi v okviru prometnega načrta in strategije za mesto

- Proučitev možnosti integracije primestnih in mestnih linij da bi povečali število odhodov na uro

- Poenostaviti mrežo linij skozi mesto

Brezplačni prevoz v Velenju z imenom Lokal'c je edini od štirih brezplačnih javnih mestnih prevozov v Sloveniji, ki ga sofinancirajo tudi podjetja. Brezplačni prevoz v Velenju z imenom Lokal'c je edini od štirih brezplačnih javnih mestnih prevozov v Sloveniji, ki ga sofinancirajo tudi podjetja. Foto: Mestna občina Velenje

V Ljubljani je javni prevoz brezplačen za vse, ki zanj ob plači prejemajo nadomestilo

V Ljubljanskem potniškem prometu (LPP), ki skrbi za javni prevoz v prestolnici, niso naklonjeni uvajanju brezplačnega prevoza.

"V Talinu prevoze za dijake, študente in starostnike, ki imajo stalno prebivališče v Talinu, financirajo iz državnega proračuna na ravni celotne države. Mesto Talin financira prevoze le zaposlenim prebivalcem, vendar pa ti ne prejemajo nadomestila za prevoz na delo. Pri nas je v veljavi sistem nadomestila potnih stroškov, kar v bistvu pomeni, da je za vse zaposlene, ki prejemajo nadomestilo za prevoz z javnim prevozom, slednji praktično brezplačen," so zapisali na LPP.

  Ljubljana Maribor Koper Kranj
Št. potnikov (P)/voženj (V) v letu 2017

565.038 P

37.460.966 V

Več kot 3,93 milijona P 796.831 P (zaradi sanacije, sicer leto prej 825.354) 730.992 P
Št. linij 46 (vštete tudi modifikacije osnovnih linij) 20 10 12

Kot pravijo v LPP, so cene prevoza v primerjavi z drugimi evropskimi mesti najnižje.

"Zaradi sofinanciranja javnega prevoza iz proračuna Mestne občine Ljubljana (MOL) znaša cena mesečne vozovnice za občane 37 evrov, za dijake 20 evrov, brezposelne 17 evrov in za upokojence 20 evrov," medtem ko določenim upravičencem že ponujajo brezplačne vozovnice, so nam povedali na LPP.

Polna cena vozovnice bi, v primeru, da MOL ne bi financirala mestnega prevoza, znašala 65 EUR.

"Potenciala za izboljšanje javnega prevoza ne predstavlja toliko brezplačen javni prevoz, kot pa sočasni organizacijsko-tehnološki razvoj železnice, (medkrajevnega linijskega) avtobusnega prevoza, taksi prevozov in drugih vrst javnega prevoza," so nam povedali na LPP.

Od države na LPP pričakujejo, da bo investicijska sredstva namenila za organizacijsko – tehnološki razvoj javnega prevoza na področju celotne države. Od države na LPP pričakujejo, da bo investicijska sredstva namenila za organizacijsko – tehnološki razvoj javnega prevoza na področju celotne države. Foto: Ana Kovač

Mariborski prevoznik bi se težko odpovedal prihodkom mestnega prometa

Javno mariborsko podjetje Marprom, ki skrbi za mestni potniški promet v štajerski prestolnici, je imelo lani na področju mestnega potniškega prometa skupno 7,52 milijona evrov prihodkov. Vštete so občinske in državne subvencije - letna subvencija občine je znašala približno 4,5 milijona evrov.

"S tega vidika bi se težko odpovedali prihodkom, ki pridejo iz tega naslova, izvajamo pa vse ukrepe trajnostne mobilnosti, da se število potnikov poveča. Še vedno je prevoz z avtobusom pol cenejši kot z osebnim vozilom," so povedali.

Zaradi zakoreninjenih navad v Kopru ne verjamejo v brezplačni javni prevoz

Razmišljanje o brezplačnem prevozu so opustili tudi v Kranju, saj bi to povečalo odhodke v proračunu občine. Razmišljanje o brezplačnem prevozu so opustili tudi v Kranju, saj bi to povečalo odhodke v proračunu občine. Foto: Matej Povše V Kopru menijo, da bi bil lahko mestni promet tudi brezplačen, a ne verjamejo, da bi na ta račun povečali uporabo javnega potniškega prometa. Financiranje bi se povišalo, rezultati pa morda ne bi bili tako, kot bi jih pričakovali, pravijo. O popolnoma brezplačnem prevozu niso razmišljali, raje so se odločili za zelo ugodne cene.

"V osnovi gre za spremembo voznih navad, ki so na tem območju precej zakoreninjenje, se pa to postopoma spreminja. Mestna občina Koper (MOK) je tako pred leti bistveno znižala vozovnice za mestni promet, kot tudi povečala sredstva, namenjena za subvencioniranje vozovnic in abonmajev za primestni avtobusni prevoz. Posodobili smo linije in glede na potrebe prebivalcev uvedli nekatere nove, kot tudi prilagodili vozne rede," so povedali na občini.

V Celju bo javni mestni potniški promet vzpostavljen še letos

V celjski občini pa javnega potniškega prometa sploh ni. Kot so nam povedali na Občini Celje, bo ta vzpostavljen predvidoma do konca leta.

"Trenutno čakamo avtobuse in pripravljamo potrebno dokumentacijo za izgradnjo in rekonstrukcijo novih postajališč in polnilne postaje za avtobuse na stisnjen zemeljski plin," so nam povedali na občini.

Pričakujejo, da bo na začetku približno deset odstotkov občanov, ki sedaj za dnevne migracije uporablja avtomobile, za vsakodnevne potrebe začelo uporabljati avtobuse.

Na vprašanja o tem, ali so v Celju morda razmišljali o uvedbi brezplačnega prevoza, nam na občini niso odgovorili.

 "Prvo leto bo strošek javnega potniškega prometa verjetno nekoliko višji, ocenjujemo, da približno 500.000 EUR," menijo v Celju. "Prvo leto bo strošek javnega potniškega prometa verjetno nekoliko višji, ocenjujemo, da približno 500.000 EUR," menijo v Celju. Foto: Matej Povše

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 149
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin