Petek, 30. 6. 2023, 22.35
10 mesecev, 1 teden
Spodbude za tiste, ki "cincajo"
Subvencije kot pesek v oči? To so vprašanja, ki zahtevajo odgovore.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
Slovencu, ki mu želijo danes prodati električni avtomobil, bi morali pred subvencijami ponuditi še nekaj odgovorov na pomembna prednakupna vprašanja.
Zadnja dva tedna sta dobro povzela dogajanje v avtomobilskem svetu. Slovenskim kupcem novih avtomobilov je država z Eko skladom za začetek obljubila dodatne subvencije. Za večino avtomobilov s cenami med 35 in 64 tisoč evri bodo spodbude znašale 4.500 evrov. Za tistih nekaj avtomobilov, ki jih je mogoče kupiti pod mejo 35 tisočakov, je subvencija še dva tisočaka višja.
Eko sklad je uvedel tudi spodbude za nakup rabljenih električnih avtomobilov, vloge bo prvič mogoče oddajati tudi prek spletnega obrazca. Ali jih bodo zato reševali hitreje kot do zdaj, ko je marsikateri kupec odločbo o subvenciji dobil šele takrat, ko je svoj novi električni avtomobil vozil več mesecev, še ni mogoče trditi.
Subvencije so bile vedno predvsem močan psihološki dejavnik. Že sama beseda pove, da so namenjene tistim, ki "cincajo". Bolj se pozna odbitni DDV pri nakupu za pravne osebe. Države, ki so pri obsegu električnih avtomobilov danes v Evropi najuspešnejše, do tega niso prišle s subvencijami. Pomembnejše so bile davčne politike, razne ugodnosti, jasna strategija in − predvsem − veliko bolj odločno obdavčeni klasični bencinski ali dizelski avtomobili. Skandinavija z Dansko je pri tem šolski primer.
Bolj kot subvencija bi bila koristna konkretna informacija o prihodnosti …
Kupcu novega avtomobila v Sloveniji bi danes bolj kot finančne spodbude, ki kajpak vedno pridejo prav, vsekakor pa pri električnem vozilu ne morejo biti med pomembnejšimi razlogi za nakup, prišle prav:
- kakšna bo strategija postavljanja ultra hitrih, hitrih in preostalih klasičnih polnilnic,
- kdaj bo tudi podeželje dobilo več vsaj 50-kilovatnih polnilnic DC,
- kakšna bo strategija javnega polnjenja v povezavi s sončnimi elektrarnami, ki bi omogočile lastništvo e-vozil tudi prebivalcem v blokih,
- bolj natančne in realne predstavitve proizvajalcev in trgovcev glede podatkov o novih avtomobilih,
- načrte posameznih proizvajalcev glede uvajanja novih tehnoloških platform v prihodnjem desetletju.
Bistvo je namreč naslednje − subvencija je za vsakega kupca odlična, saj se nihče ne bo pritoževal nad nekaj tisoč privarčevanimi evri, toda … Le takrat, ko je postavljen celoten ekosistem elektromobilnosti, lahko lastnik z električnim avtomobilom normalno sobiva. Če ti predpogoji niso izpolnjeni in nekdo kupi električni avtomobil primarno zaradi subvencije, bo hitro postal nezadovoljen.
Kupiti danes, čakati na leto 2025?
Ker teh odgovorov vsaj v natančni obliki še ni, danes električne avtomobile v Evropi še naprej dobro prodaja le ena znamka. Boljše prodaje električnih avtomobilov pa bi si že danes želeli vsi − tako proizvajalci, trgovci kot tudi države, ki lovijo cilje pariškega sporazuma. Toda namesto tega se vse zgolj dozdeva, nas tako iz vidika ponudbe avtomobilov kot tudi širjenja polnilne infrastrukture čaka vsaj nekaj bolečih prehodnih let.
Potencialni kupec električnega avtomobila se je pojavil pred dilemo, zakaj bi nov električni avtomobil kupil danes, če pa naj bi po letu 2025 na ceste pripeljali že boljši, zmogljivejši, morda tudi cenovno ugodnejši. Razumljivo si postavlja vprašanje, koliko bo današnji povprečni električni avtomobil, ki tehnološko leta 2023 ne ponuja pravih presežkov, po letu 2025 sploh še vreden?
Glavna naloga zgoraj navedenih spodbud je zato, da bi k nakupu prepričali tiste, ki od večine proizvajalcev danes pričakujejo konkretnejše električne produkte.
Mnogi proizvajalci v "elektriko" z nekaj ročne zavore …
Če izvzamemo nekaj premijskih znamk, predvsem Mercedes in Audi, so tehnološko na ravni omenjene prihodnosti predvsem Tesla, z 800-voltno tehnologijo (veliko manj pa z uspešno prodajo), prihodnje trende napovedujeta tudi korejski znamki Hyundai in Kia.
Volkswagen je za sredino desetletja že napovedal tehnološko naprednejšo električno platformo, enako tudi Toyota, pa tudi celoten Stellantis z znamkami, kot so Peugeot, Citroen in Opel. Enako velja tudi za Renault, ki bo z električno "petko" domnevno že prihodnje leto razkril enega izmed električnih malčkov prihodnosti. Enaka napoved je prek koncepta ID.2all že prišla iz Volkswagna.
Pet najuspešnejših avtomobilskih znamk v Sloveniji proda manj električnih avtomobilov kot Tesla sama
Prodaja električnih avtomobilov sicer raste. V prvih petih mesecih je bil njihov tržni delež na evropskem trgu dvanajstodstoten, v Sloveniji pa osemodstoten.
Trg je kljub temu v krču. Volkswagen je kot vodilni evropski avtomobilski proizvajalec pred poletjem upočasnil ritem izdelovanja novih električnih avtomobilov, saj je povpraševanja po njih manj od pričakovanega. Tudi njihovi trgovci v Sloveniji, ki so na ceste nedavno pripeljali prenovljeni ID.3, ne skrivajo dejstva, da so pričakovali več.
V prvih petih mesecih je pet vodilnih avtomobilskih znamk na skupnem slovenskem trgu registriralo 490 električnih avtomobilov. Volkswagen 298, Škoda 112, Renault 56, Toyota 15 in Kia devet avtomobilov, kažejo podatki Sekcije uvoznikov pri Trgovinski zbornici Slovenije.
Toda v Sloveniji je na drugi strani Tesla samostojno v tem obdobju registrirala že 580 električnih avtomobilov.
Evropski prodajni domet tesle model Y je dokaz, da se trg ne ohlaja
Meseca maja je bil njihov model Y drugi najuspešnejši avtomobil v Evropi. V prvih petih mesecih je Tesla v Evropi prodala že skoraj 140 tisoč modelov Y in presegla 2,5-odstotni tržni delež na celotnem trgu. V obdobju od januarja do maja so predlani prodali okrog 40 tisoč, lani nekaj čez 60 tisoč, letos pa torej že prek meje 140 tisoč avtomobilov.
Znižali so cene avtomobilov, izjemno pospešili proizvodnjo in danes nadzorujejo trg. Če k temu prištejemo še novo, rekordno četrtletje na Kitajskem, vse skupaj pod vprašaj postavlja besede enega izmed nemških ministrov, češ da se trg električnih avtomobilov ohlaja in da imajo praktično vsi enake težave s povpraševanjem kot njihov Volkswagen.
Nekoč v Evropo Japonci, nato Korejci, bodo naslednji Kitajci?
Tesla je predvsem danes pokazala, v katero smer naj bi se avtomobilski posel razvijal po letu 2025 in kaj tradicionalnim proizvajalcem danes manjka, da bi za njihove avtomobile (skoraj dobesedno) stali v vrsti.
Toyota je tako že napovedala, da bo svoj dolgoletni proizvodni model − ta je bil zgled celotni industriji − prilagodila novim prijemom Tesle.
In potem so tu še Kitajci, ki vstop v Evropo tipajo z večinoma za nas še mladimi in neznanimi znamkami. Pred 50 leti so podobno na evropska vrata potrkali Japonci, naprej z eksotično Toyoto, nekaj desetletji pozneje so na trg prišli še Korejci. So kitajske znamke zdaj naslednja velika novost? Njihove cene so mamljive, a avtomobil, kot je električni MG4, ki bo prav gotovo eno prijetnejših presenečenj leta 2023, dokazuje tudi njihovo konkurenčnost v razmerju cena-kakovost.
